»Kjer so naši grobovi, tam so naši domovi!«
Lara Rojc
26.5.2021
Lara Rojc
26.5.2021

»Kjer so naši grobovi, tam so naši domovi!«

Marjan PFEIFER st., Parole in slavolok v Podnanosu, Podnanos, 24. februar 1946. Zbirka Foto Slovenija, črno-beli negativ, leica, inv. št.: FS3130/6a.

Marjan PFEIFER st., Propagandni napisi o žrtvah vojne na pročelju bazoviške cerkve, Bazovica, 3. marec 1946. Zbirka Foto Slovenija, črno-beli negativ, leica, inv.št.: FS3069/32a.

Marjan PFEIFER st., Okrasitev Kontovela s parolami, jugoslovanskimi zastavami in slavoloki ob prihodu razmejitvene komisije, Kontovel, 7. marec 1946. Zbirka Foto Slovenija, črno-beli negativ, leica, inv. št.: FS3073/37a.

Ljudje svoja stališča, zahteve, prepričanja in želje izražamo na različne načine. Eden izmed pomembnejših prenosnikov je med drugim tudi pisana beseda. Danes se za javno izražanje mnenj poslužujemo predvsem družbenih omrežij, v preteklosti in tudi še danes pa so ljudje svoje zahteve in prepričanja izražali z grafiti, parolami, letaki in drugimi politično-propagandnimi napisi.

Posebna akcija pisanja politično-propagandnih in drugih napisov je potekala po drugi svetovni vojni na Primorskem, ko je postalo jasno, da bo o zahodni meji odločala mednarodna razmejitvena komisija.

Januarja 1946 je Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor (PNOO) in njegov študijski odsek pripravil okrožnico, s katero je predvidel načrtovanje priprav za sprejem mednarodne razmejitvene komisije. Vsaka vas naj bi tako imela posebno delegacijo, ki bi sprejela komisijo. Naloga delegacije je bila aktivirati prebivalstvo, očistiti vas, pripraviti domače jedi in vino, velik pomen pa so dajali tudi politično-propagandnim napisom oz. parolam. Želeli so »dati zunanji videz slovenstva slovensko naseljenim krajem s tem, da se obnovijo, in kjer še niso, napravijo novi napisi po zidovih. Dobro je, da se narišejo slovenske in jugoslovanske zastave po zidovih s peterokrako zvezdo; po večjih vaseh in glavnih cestah naj se napravijo slavoloki, kjer so že postavljeni pa obnovijo. Dobro je, da se po zidovih ali na slavolokih napišejo številke, ki izražajo padle, ranjene, itd. v NOB.«[1]

Da bi bile parole razumljive tudi mednarodni razmejitveni komisiji, so jih prevajali v angleščino, ruščino in francoščino. Tako se denimo pojavljajo napisi: We want Tito! (Hočemo Tita); British Americans: We have fought our common enemy for 4 years – Help us now to our free choice of joining Yugoslavia (Angloameričani: Štiri leta smo se borili s skupnim sovražnikom – pomagajte nam zdaj pri naši prosti izbiri za pridružitev k Jugoslaviji), Let us be free on our soil! (Pustite nas svobodne na naši zemlji) …

Zgoraj navedeno arhivsko gradivo lahko podkrepimo tudi s fotografijami Marjana Pfeiferja, ki je potoval po Primorskem in fotografiral različne napise. V Bazovici je bilo na pročelju cerkve izpisano število domačih borcev, invalidov, pogrešanih in tistih v internaciji. Na fotografiji iz Kontovela pa lahko na zidovih obcestnih hiš opazimo tudi parole v angleščini, ki nagovarjajo mednarodno razmejitveno komisijo.


[1] Okrožnica: Priprave za sprejem mednarodne komisije. AS1816 PNOO, t. e. 377, a. e. III/1; Okrožnica vsem Krajevnim NOO na Goriškem, 13.1.1946. AS 1807 ONOO Brda, t. e. 426, a. e. 1. 

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.