Čudoviti gorski svet, v katerega se vsako leto podaja vedno več ljudi, je žal tudi svet z veliko tveganih dejavnikov za razne nesreče. Velikokrat smo za nesreče krivi ljudje sami zaradi neprevidnosti in neupoštevanja pravil in nasvetov ter nepripravljenosti ali nepoznavanja vsega, kar bi morali upoštevati pred odhodom v gore.

Posebej nevarne so v gorah lahko strele. Tudi letos poleti je strela presenetila nekaj planincev, a na srečo se zanje ni končalo tragično. Povsem drugače pa je bilo 29. julija 1972, natanko pred 50-timi leti, ko je strela na Malem Triglavu udarila v skupino desetih planincev, ki so se kljub opozorilom na domu Planika zaradi prihajajoče nevihte odpravili na Triglav. Pet mladih fantov  je strela ubila, trije planinci so bili opečeni, ena planinka pa je bila hudo duševno pretresena.

Kot dijakinja (takrat Jožica Černelič, danes Jožica Šparovec, kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije) , ki sem takrat ves mesec julij ravno delala v koči na Kredarici, sem bila priča nesreči, saj sem se skoraj sesedla ob grozovitem poku ob udaru strele. Videla sem  prizadete planince, ko so prišli v kočo, mrtve pa v vrečah, potem ko so jih reševalci potegnili z gore. Poškodovanci so imeli ožganino od zlate verižice, iz ušes jim je stekla kri, enemu od njih pa se je ob pripovedovanju o dogodku vidno tresla roka s cigareto, ki si jo je prižgal.

Tudi fotoreporter Edi Šelhaus, ki je bil na Triglavu kar sedemkrat, je večkrat fotografiral planince med vzponi in pohodi in gorske reševalce med reševanjem poškodovancev.

Glej tudi: France Malešič: Spomin in opomin gora : kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, Radovljica, Didakta 2005, str.275.