Rimski vrelec Kotlje
Jožica Šparovec
16.4.2021
Jožica Šparovec
16.4.2021

Rimski vrelec Kotlje

 Edi ŠELHAUS, Rimski vrelec v Kotljah, julij 1958. Zbirka časopisa Delo, črno-beli negativ, 6 x 6 cm, inv. št.: DE642/3. 

 

Stavba na fotografiji ima zelo zanimivo zgodovino. Zgradili so jo v drugi polovici 19. stoletja na Koroškem v Kotljah in sicer ob izviru vode, ki so ji domačini pravili »kiseva voda«, stavbo pa so uredili v letovišče s kopališčem.  Stala je še do začetka leta 2021, ker pa jo je že zelo načel zob časa, so se odločili, da jo porušijo in na njeni lokaciji vzpostavijo sodobno turistično ponudbo ter športno-rekreativne površine.

Kopališče so poimenovali Vojvodska kopel, letovišče in sam kraj pa Rimski vrelec, ker so na tem mestu našli dva kipa iz rimskih časov. Letovišče so priporočali v štirih jezikih (angleško, nemško, italijansko in francosko) in je slovelo po hladnih in toplih kopelih, posebnost je bila tudi naravna potočna kopel. Imeli so 35 postelj in svojega zdravnika. Priporočali so ga vsem, ki okrevajo po bolezni, posebej otrokom.

Vrelec je dajal do 15 litrov, s črpalko pa do 47 litrov vode na minuto. Koteljska kisla voda je bila znana kot najboljša namizna voda po vseh restavracijah v Celovcu, Gradcu in Dunaju, voda je potovala tudi čez veliko lužo. Na Dunaju so vodo prodajali celo v lekarnah. Menda je sam cesar Franc Jožef pil samo še koteljsko kislo vodo in je le zato tako zdrav in čil kljuboval visoki starosti. Domačini so vodo lahko natakali le opoldne, ko je lastniki niso natakali za izvoz, pa še to samo, če so jo odslužili, moški pol dneva košnje, ženske cel dan dela na polju. Danes je voda dostopna vsem. Ima značilen okus in vonj. 

(vir: http://www.kotlje.si/rimski-vrelec/in https://www.rimskivrelec.si/)

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.