Barvna dokumentacija v črno-beli množici
Katarina Jurjavčič
20.11.2023
Katarina Jurjavčič
20.11.2023

Barvna dokumentacija v črno-beli množici

Marjan SMERKE, Neznana Ljubljana s frančiškanske cerkve (z zvonika), 1993. Fond Marjan Smerke, barvni diapozitiv, KODAK EPZ 6024. 

Marjan SMERKE, Neznana Ljubljana s frančiškanske cerkve (z zvonika), 1993. Fond Marjan Smerke, barvni diapozitiv, FUJI RD. 
Marjan SMERKE, Neznana Ljubljana s frančiškanske cerkve (z zvonika), 1993. Fond Marjan Smerke, barvni diapozitiv, FUJI RD. 

Marjan Smerke zagotovo ni bil fotograf trenutka, saj ga je njegov motiv pogosto moral počakati ali pa ga je želel pričakati celo fotograf sam. Smerketov cilj je bil jasen: likovno lep in uporaben posnetek, četudi je na barvnem diapozitivu obtičala »le« freska, skrita za oltarjem. Bolj pomembno je, da je bilo do tega skritega detajla treba priti, se včasih celo splaziti, kar je lahko uspelo le vztrajnemu ter natančnemu fotografu. Osvetlitev tovrstnih motivov je bila vse prej kot lahka naloga, saj je bilo potrebno s seboj nositi težke reflektorje in jih pravilno razpostaviti. Marsikatera cerkev nima elektrike, potrebne za tovrstno dokumentarno delo, zato je Marjan s seboj nosil sicer majhen, a izjemno težek agregat, ki mu je v zrelih letih verjetno pridelal tudi bolezen. Večkrat ga je na njegovih poteh spremljal pomočnik: bodisi katera od hčera, še največkrat pa sodelavci projekta, ki ga je takrat obdeloval. Pogosto ga je spremljal tudi prijatelj Janez Korošin, tudi sam mojster fotografije, ki je o njunem sodelovanju povedal: »Marjana sem spremljal skoraj pri polovici cerkva, ki jih je fotografiral. Pomagal sem mu pri velikih reflektorjih za osvetljevanje, včasih pa sem le pazil avtomobil, ki je bil poln dragocene opreme. Na nekaterih lokacijah sva uporabljala agregat, saj so bile cerkve na samem. Vsa ta oprema je bila precej težka. Napeljevala sva kable in seveda sem ga tudi opazoval pri delu. Ponavadi je na teren šel zaradi vnaprej znanega naročila. Za fotografiranje je največkrat uporabljal fotoaparat Linhoff formata 6 x 9 ter natančen Minoltin svetlomer. V eni rundi sva tako obdelala tri ali štiri cerkve, obiskala pa sva pravzaprav celo Slovenijo. Pri fotografiranju zunanjščin sva iskala pravi kot, saj cerkev stoji ponavadi blizu župnišča ali pa je stisnjena med hiše. Zunaj je seveda največkrat uporabil širokokotni objektiv. Včasih je šel fotografirat kakšno lokacijo tudi trikrat, če pravega vremena ni bilo. Delo je opravljal zelo srčno in bil včasih zanj kar premalo plačan.«

Marjan Smerke je spretno oblikoval svoje motive, iskal pravilno svetlobo in osvetlitev. Včasih se celo oblaki okoli cerkvenih zvonikov ali pa sredi pokrajine zdijo kot narisani. Predvsem krajine so mu bile blizu in verjetno se je tudi zato tako rad odpravil na teren. Pri številnih serijah barvnih diapozitivov je zaznati, da se motivom, ki jih je našel v okolici, ni zmogel upreti. Gore, zavite poti, drevesa ob poti, odsevi v vodi: lovljenje perspektiv se izraža celo v posebnih ciklih, kot je npr. Neznana Ljubljana, 1993, kjer je Smerke različne detajle  ujel s cerkvenega zvonika frančiškanske cerkve na Tromostovju.

Tematsko Smerketov opus izstopa iz pretežno reportažnega fotografskega gradiva, ki ga hrani naš muzej, in je zato še toliko bolj pomemben vezni člen pri celovitem predstavljanju fotografske dediščine, ki je nastajala in še nastaja na Slovenskem. Kot nacionalna institucija, ki ima na voljo najboljše pogoje za hrambo fotografskega gradiva v naši državi, Muzej želi pristopiti k ustvarjalcem na polju fotografije celostno in s ciljem prevzemanja celotnih opusov. Fotografsko gradivo Marjana Smerketa, četudi je razpršeno, na skupnem mestu podaja izjemno raznovrsten prikaz in osvetli različne plati fotografovega ustvarjanja. Navsezadnje pa je njegova slikovna dediščina poseben doprinos k barvitosti v našem več kot trimilijonskem, večinoma črno-belem fotografskem arhivu.

Marjan SMERKE, Sončni mrk, 11. avgust 1999. Fond Marjan Smerke, barvni diapozitiv, 6x6 cm, AGFA RSK200. 

Ob posredovanju dr. Primoža Lampiča, cenjenega kolega iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je (tedaj še) Muzej novejše zgodovine Slovenije 2. februarja leta 2021 prevzel fotografsko gradivo Marjana Smerketa. Lično urejeno je bilo zloženo v 31 škatel, z velikim zaupanjem pa nam ga je podarila njegova družina. Podarjeno gradivo smo seveda šele v muzeju dobro pregledali in pred nami se je pokazal barvni spekter, večinoma povezan s cerkveno dediščino na Slovenskem in v zamejstvu. Začudili smo se nad izjemno krajevno razpršenostjo posnetkov in njihovo neverjetno kompozicijsko kakovostjo. V obilici fresk, prezbiterijev, cerkvenih stropov, pa tudi motivov slovenskega podeželja, posejanega s cerkvami in znamenji, je bilo že na prvi pogled jasno, da smo v dar prejeli izjemen slikovni zaklad.

Fotografska razstava Marjana Smerketa je na ogled v Galeriji Družina (Krekov trg 1, Ljubljana) med 19. oktobrom in 2. decembrom 2023

Medijske objave o razstavi:

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.