Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS) hrani vrsto tematsko in časovno raznolikih zbirk, ki z različnih zornih kotov predstavljajo zgodbe oseb, dogodkov in procesov v 20. in 21. stoletju v slovenskem etničnem prostoru.

Eni zadnjih večjih pridobitev in novo osnovanih zbirk predstavljata zbirki protokolarnih daril drugega in tretjega predsednika Republike Slovenije  (PRS) dr. Janeza Drnovška (2002-2007) in dr. Danila Türka (2007 – 2012), ki sta jih prejela v času njunega predsedovanja. S tem se je nadaljevala kontinuiteta načrtnega zbiranja predsedniških protokolarnih daril. Naš muzej že od novembra 2002 hrani in upravlja darila prvega predsednika RS Milana Kučana (1992 – 2002). S prevzemom, ki ga je spodbudila tedanja direktorica dr. Marjeta Mikuž, so zbirke MNZS postale bogatejše za 702 protokolarni darili.

Izbor daril je bil kmalu zatem (15. decembrom 2002 - 31. januarjem 2003) razstavljen v prostorih našega muzeja. Občasna razstava z naslovom »Od brezove metle do srebrnega krožnika«, na kateri so bila na ogled raznolika darila ter domača in tuja odlikovanja, ki jih je predsednik Kučan prejel v obdobju svojega desetletnega predsedovanja, je naletel na izjemen odziv obiskovalcev. Slabih 19 let kasneje se je zbirka protokolarnih daril predsednikov RS dopolnila in znatno razširila. Po prizadevanju tedanje direktorice dr. Kaje Širok je bil namreč januarja 2021 sklenjen dogovor z uradom Predsednika Republike Slovenije (UPRS) in Vojaškim muzejem Slovenske vojske, kjer so bila darila shranjena, o prevzemu daril predsednikov RS dr. Janeza Drnovška in dr. Danila Türka. Darila so bila istega leta prevzeta, prepeljana in shranjena v depojih MNZ v okviru Državnih depojev v Pivki.

Vas zanima kaj so predsednikoma Republike Slovenije dr. Drnovšku in dr. Türku ob medsebojnih srečanjih podarili ruski voditelj Vladimir Putin, papež Benedikt XVI., generalni sekretar OZN Ban Ki - moon, hrvaški predsednik Stjepan Mesić in številni drugi evropski in svetovni voditelji ter veleposlaniki v RS, slovenske občine, različne domače in tuje ustanove in posamezniki  ter s čim so ju razveselili vrtčevski otroci in šolarji?

Odgovor na zgornje vprašanje se nedvomno skriva v njuni izjemni zbirki protokolarnih daril, del katere je od maja 2022  na ogled v odprtih depojih našega Muzeja novejše zgodovine Slovenije (v okviru Depojev državnih muzejev) ^[1] v Pivki. Nacionalna zakladnica predsedniških protokolarnih daril je prava paša za oči. Širok razpon daril sega od porcelanastih, srebrnih in glinenih čajnih/ kavnih servisov, fotografij kronanih glav in predsedniških parov, umetelno izdelanih reliefov iz biserne matice, spominskih kovancev in kristalnih vaz pa tudi vrhunskih izdelkov domače obrti - vrhniškega pirha, tržiških čevljarskih svetil in miniatur kurentov do  iskrenih otroških izdelkov ter številnih likovnih del bolj ali manj znanih avtorjev. Muzej je poleg predsedniških daril v hrambo in upravljanje prevzel tudi 369 fotografskih albumov. Enkratna fotografska kronika prikazuje številne protokolarne dogodke tako drugega PRS dr. Drnovška (tudi v vlogi predsednika vlade) kot tretjega PRS, dr. Danila Türka. Fotografije njunih obiskov doma in v tujini ter sprejemov številnih gostov hkrati odlično dopolnjujejo in interpretirajo okoliščine, v katerih so bila darila podarjena.

To pa niso edina protokolarna in priložnostna darila, ki jih hrani in razstavlja naš muzej. V odprtih depojih MNZS v Pivki ^[2], si obiskovalci lahko ogledajo tudi darila Državnega sveta RS in darila, ki jih je RS poklonila svojim gostom ob prvem in drugem predsedovanju Svetu EU, leta 2008 in 2021. Zanimiv je tudi  nabor večinoma etnološko obarvanih daril jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, ki jih je prejel v času svojega bivanja v rezidenci Brdo pri Kranju, posamična darila podarjena najvišjim političnim funkcionarjem v socialistični Sloveniji in Jugoslaviji (Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Miha Marinko, Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc) ter darila, ki so jih slovenska gospodarska podjetja leta 1948 podarjala II. kongresu Komunistične partije Slovenije. Z zbiranjem (predsedniških) daril želimo nadaljevati tudi v prihodnje. Aktualni predsednik (2. 12. 2022) Borut Pahor je v dveh predsedniških mandatih (2012-2022) in ob zelo aktivnem lokalnem in globalnem udejstvovanju prejel številna darila. Izbor smo si od UPRS izposodili in skupaj z darili njegovih treh predhodnikov razstavili na lanskoletni občasni razstavi SLOVENIJA. 30 LET. Seznam prejetih daril PRS Pahorja (do vključno leta 2020) je tudi javno dostopen. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) namreč od leta 2012 objavlja Kataloge prejetih daril organov RS ^[3], iz katerih so med drugim razvidna tudi darila, ki jih je prejel Urad oziroma PRS od začetka svojega prvega mandata leta 2002. V katalogih ni daril v vrednosti do 25 €, vsebuje pa tista, ki presegajo 75 €. Protokolarna ali priložnostna darila, ki presegajo vrednost 75 € namreč postanejo last RS, lokalne skupnosti oz. organizacije, kjer funkcionar opravlja svojo funkcijo ^[4].

 

Protokolarno darilo dr. Janeza Drnovška ob podpisu pristopne pogodbe Slovenje k EU, 16. 4. 2003

Dr. Janez Drnovšek, predsednik dveh držav (SFRJ in RS) in štirikratni predsednik vlade RS, je bil od leta 1989 do svoje prezgodnje smrti leta 2008 ena najbolj znanih in prepoznavnih slovenskih političnih osebnosti. Ekonomist z doktoratom, ki je tekoče govoril več jezikov, je svojo pot v visoko politiko začel z izvolitvijo za člana Predsedstva SFRJ leta 1989. Pred kuliso številnih sprememb in postopne demokratizacije slovenskega političnega prostora je s 57% volilno podporo nekoliko presenetljivo premagal uveljavljenega politika Marka Bulca.15. maja istega leta je po načelu rotacije za eno leto postal Predsednik predsedstva SFRJ. Po osamosvojitvi Republike Slovenije se je aktivneje vključil v slovensko politiko. Po padcu prve demokratično izvoljene vlade Lojzeta Peterleta spomladi 1992, ga je nasledil na mestu predsednika vlade in vodil drugo, tretjo, četrto in šesto Vlado RS. Potem ko je bil leta 2002  izvoljen za predsednika RS, je predčasno odstopil z mesta predsednika Vlade RS. Dr. Drnovšek je kot štirikratni predsednik vlade vseskozi sodeloval in spremljal proces približevanja RS k Evropski uniji (EU). Ta se je začela julija 1992 s pogajanji za sklenitev sporazuma o sodelovanju  in končala s polnopravnim članstvom RS v EU, 1. maja 2004.^[5] Dobrih 12 let zatem, ko so se prebivalci Slovenije decembra 1990 referendumsko odločali o tem, ali naj RS postane samostojna in neodvisna, so se  državljani 23. marca 2003   udeležili posvetovalnega referenduma o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji. Na vprašanje »Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Evropske unije?«  so pritrdilno odgovorili v 89,61 %. Slovenija se je tako pridružila dotedanjim 15-tim članicam EU v njeni do tedaj največji širitvi. Hkrati se ji je pridružilo kar 10 držav novink, med katerimi je bila Slovenija po gospodarskih kazalcih (BDP-ja na prebivalca -  17.665 USD ^[6]) v samem vrhu. Uspešnemu posvetovalnemu referendumu je 16. april 2003 sledil podpis Pristopne pogodbe k EU v prestolnici takrat predsedujoče države EU Grčije, v Atenah. Vodja delegacij in hkrati tudi eden od podpisnikov pogodbe je bil  PRS dr. Janez Drnovšek, v času pristopnih pogajanj predsednik Vlade RS. Ob tej priložnosti mu je gostitelj, predsednik grške vlade Constantine Simitis podaril simbolično darilo. Prejel je srebrno skodelico na nizkem podstavku z umetelno oblikovanima ročajema ob strani (15 x 7 x 10 cm), ki stoji na kvadratnem podstavku (8 x 8 x 5 cm) iz pleksija. Na sprednji stranici je ploščica z vgraviranim napisom v angleškem jeziku  »SIGNITURE OF THE TREATY OF ACCESSIONTO THE EUROPEAN UNION ATHENS 16 APRIL 2003 / Podpis pristopne pogodbe k Evropski uniji, Atene, 16. april 2003. Zanimivo ozadje zgodbe o podpisovanju pogodbe, s katero je RS 1. maja 2004 postala ena od 25 članic EU, pa se skriva tudi v enem^[7] od 369 fotografskih albumov protokolarnih dogodkov PRS dr. Drnovška in dr. Türka., ki jih je MNZS prevzel hkrati s predsedniškimi darili. Albumi urejeni po letih, mesecih in posameznih protokolarnih dogodkih, so opremljeni tudi z obvestili za medije, ponekod tudi s programom obiska ^[8]. Nič drugače ni v primeru njegovih aprilskih obveznosti leta 2003.  Iz  albuma 6/2003, ki fotografsko dokumentira Drnovškove protokolarne obveznosti od 9. do 24. aprila 2003 izvemo, da je predsednik še 15. aprila 2003 na ločenih dogodkih prevzel poverilna pisma izrednega in pooblaščenega veleposlanika Velikega vojvodstva Luksemburg g. Paula Faberja ter japonskega veleposlanika g. Hroshija Hashimota, dan zatem pa se je je udeležil Vrhunskega zasedanja EU - podpisa pristopne pogodbe in evropske konference. Iz priloženega programa obiska^[9] je razvidna vsa  intenziteta dvodnevnega dogajanja, 16. in 17. aprila 2003. Pot vodje delegacije, PRS dr. Drnovška se je začela  ob 9:30, ko je v družbi dr. Janeza Potočnika, ministra za evropske zadeve in nekaj najbližjih sodelavcev z vladnim letalom poletel z brniškega letališča.

Po pristanku  na letališču v Atenah ob 12.30 je bilo ob 12.55 že predviden prihod v Zappeion Hall. Po kosilu za vodje držav/vlad, ki sta se ga udeležila s predsednikom vlade (PV) RS Tonetom Ropom, so se vodje držav in vlad po protokolarnem vrstnem redu odpeljali v atensko Agoro. Pred kuliso zgodovinske lokacije se je ob 15.15 začela ceremonija podpisa. Po otvoritvenem govoru gostitelja predsednika vlade Simitisa so podpisniki po abecednem redu in predvidenem tri minutnem nagovoru podpisali oba dokumenta. »Treaty of Accesion« in »Final Act«. Slovenski PRS Drnovšek je bil na vrsti kot 20 od 24 govornikov. V govoru je med drugim poudaril, da »je za Slovenijo in Evropo danes pomemben dan« in pred 220 državniki iz 25 sedanjih in prihodnjih članic med drugim dodal, da  »Evropa lahko postane model tvornega in trdnega sodelovanja med narodi«^[10]. Pogodbo sta podpisala skupaj s predsednikom vlade RS mag. Ropom, kasneje jo je podpisal tudi  minister za zunanje zadeve (MZZ) dr. Dimitrij  Rupel ^[11]. V fotografskem albumu 6/2003 sta v papirnati mapi z vizitko grškega predsednika vlade Simitisa shranjeni tudi dve spominski fotografiji. Leva je s skupinskega fotografiranja, ki so se ga takoj po podpisu pogodbe,  pozno popoldne (17.30-17.45) udeležili tudi PRS, PV in MZZ, desna je nastala dan kasneje. Po skoraj 3 urni ceremoniji  podpisa je ob 18.00 sledila enourna tiskovna konferenca vodstva EU skupaj z desetimi državami pristopnicami, na kateri je govoril dr. Drnovšek. Za najvišje predstavnike – vodje držav/ vlad in MZZ se je zgodovinski dan ob 23.00  zaključil z večerjo, ki jo je gostil predsednik Grčije Stephanopoulos v obmorskem predelu Vouliagmeni, nedaleč od središča Aten. Naslednji dan, 17. april 2003 se je začel z dvournim zasedanjem Evropske konference. Po njenem zaključku je ob 12.15  nastala druga spominska skupinska fotografija shranjena  v albumu 6/2003. Ceremoniji sajenja oljk, posvečeni miru in olimpijskemu ognju ^[12], je ob 13.00 sledila skupna tiskovna konferenca slovenskih predstavnikov – podpisnikov in prisotnih pri podpisu: PRS dr. Drnovška, predsednika Državnega zbora RS Boruta Pahorja ^[13], PV mag. Ropa, MZZ dr. Rupla, … nato pa aperitiv in ob 13.45 kosilo. Pol ure po zaključku kosila je ob 15.50 v enaki, 6-članski zasedbi kot dan prej  poletelo vladno letalo z letališča v Atenah in ob 16.50  pristalo v Ljubljani. Na zgodovinskem dogodku, ki je Slovenijo umestil v krog držav EU, so med drugimi prisostvovale osebnosti, ki so, in (nekatere) še vedno zaznamujejo slovenski in evropski družbeno-politični prostor:  Alojz Peterle, predsednik komisije DZ za Evropske zadeve, Jelko Kacin, predsednik Odbora DZ za zunanjo politiko, Janez Lenardič, svetovalec predsednika vlade za zunanje zadeve, Jožica Puhar, veleposlanica RS v Grčiji in dr. Ciril Štokelj, veleposlanik, vodja misije RS pri EU. Naslednji dogodek, ki se ga je po zgodovinskem podpisu pogodbe v Atenah  udeležil dr. Drnovšek je bilo odprtje 8. slovenskih Dnevov  knjige 22. aprila 2003 na Kongresnem trgu v Ljubljani.

A o tem več ob kakšni drugi priložnosti …

^[1] Glej https://www.muzej-nz.si/si/obisk/1344, 2. 12. 2022
_[2] https://www.muzej-nz.si/si/obisk/1344, 2. 12. 2022
^[3] https://www.kpk-rs.si/delo-komisije/instituti/darila/katalogi-prejetih-daril/, 30. 11. 2022
^[4] https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2011-01-3056?sop=2011-01-3056,   30. 11. 2022/ UL RS, št. 69/2011 z dne 2. 9. 2011, čl. 30 in 31.
^[5] https://www.gov.si/teme/vkljucevanje-slovenije-v-evropsko-unijo/, 30. 11. 2022
^[6] Delo, Božo Mašanović: Evropska širitev s kočljivo perspektivo, 17. april 2003, št. 89, str. 3
^[7] ALBUM 6/2003. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
^[8] Obveznosti PRS dr. Drnovška v mandatu 2002 – 2007 so razvidne tudi na https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/vseobjaveweb?OpenView&start=1401&count=20,
^[9] Shranjen v ALBUM 6/2003. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
^[10] Delo, Božo Mašanović: Slovenija podpisala Pristopno pogodbo, 17. april 2003, št. 89, str. 1
^[11] https://www.uradni-list.si/_pdf/2004/Mp/EPsl2000.pdf, SKLEPNA LISTINA POGODBE O PRISTOPU K EVROPSKI UNIJI 2003, UL RS št. 3/2004, 10. 2. 2004, glej str. 2101.
^[12] Atene so avgusta 2004 gostile poletne olimpijske igre moderne dobe.
^[13] Današnji predsednik RS Borut Pahor je  tudi podpisnik odloka o razpisu posvetovalnega referenduma v vstopu v EU, ki ga je DZ sprejel 30. januarja 2003.