V letu 2022 se spominjamo stoletnice prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Zakonski odlok, s katerim je italijanska oblast vojaški nabor razširila na Slovence v pokrajinah, ki jih je pridobila z rapalsko pogodbo, je začela izvrševati torej leta 1922, še preden so oblast prevzeli fašisti. Vpoklici na redno služenje vojaškega roka in mobilizacija – v Etiopijo, Španijo in Albanijo med obema svetovnima vojnama ter na vsa bojišča druge svetovne vojne, na katerih so se spopadale italijanske oborožene sile – so potekali od 1922 do 1943.

Položaj primorskih Slovencev v italijanskih oboroženih silah je bil zelo kompleksen. Odhajali so v vojaško službo državi, ki ni bila njihova domovina in ki si je zadala »drugorodce popolnoma reintegrirati« z raznarodovalnimi pritiski, po drugi strani pa z »dobrohotnim ravnanjem v ljudeh vzbujati občutek o koristnosti njihove pripadnosti k Italiji.«[1] Razen najstarejših generacij je nabornike že od otroštva, zlasti od Gentilejeve šolske reforme, italijanski šolski sistem vzgajal v duhu, da je s pridobitvijo slovenskega ozemlja glas italijanskega Risorgimenta– gibanja za osvoboditev in združitev Italije – končno dosežen, fašističnemu sistemu nacionalne prevzgoje pa je bila od leta 1930 dodana še obvezna predvojaška vzgoja.[2] Izobraževanje se je odvijalo tudi v duhu večvrednosti rimske kulture.

Ena od oblik vsiljevanja pripadnosti Italiji so bili motivi iz rimskega imperija, ki jih je Mussolini izrabljal za izgradnjo fašistične družbe. Pojavljali so se tudi na razglednicah, ki so kot del vojaške pošte veljale za najpomembnejše komunikacijsko sredstvo med vojaki in civilisti. Razglednice z motivi kulturne dediščine določene pokrajine ali države so lahko zgolj ilustracije kulturne zgodovine in promocija le-te, ko pa se izdajajo v točno določene namene, v našem primeru za italijanske oborožene sile v fašističnem obdobju, in so jim dodani specifični naslovi ali tudi citati voditeljev, postanejo tudi močno propagandno orodje tako za vojake, ki so razglednice pošiljali, kot za civilno prebivalstvo, ki je razglednice prejemalo. Brezplačno so jih prejemali tudi vpoklicani in mobilizirani primorski Slovenci ter jih pošiljali svojcem domov v tedanjo Julijsko krajino Kraljevine Italije.

Motivi na razglednicah so prikazovali vojaška poveljstva in posamezne enote, vojake in heroje, zaveznike in nasprotnike, posebne kategorije razglednic predstavljajo razglednice t. i. notranje fronte, razglednice z ideološko vsebino, razglednice z oglasi za posojila in razglednice okupiranih ozemelj. Razglednice za potrebe vojske, ki so bile vojakom povsod dostopne, so postale pravo propagandno sredstvo, propagandni motivi, ilustracije in besedila s citati vladajočega Benita Mussolinija in kralja Viktorja Emanuela II., pa so v tolikšni meri zasedali prostor na razglednicah, da praznega prostora za pisanje skorajda ni bilo več. Razglednice, ki so ponazarjale določene vojaške konflikte med drugo svetovno vojno in ki so jih izdajala posamezna vojaška poveljstva, so bile presenetljivo maloštevilne. Med tovrstnimi so bile razglednice z motivi boja enajste armade za osvojitev kote 731 v Albaniji, XV. vojaškega korpusa na zahodni meji proti Franciji, boja divizije Giovani Fascisti v Bir el Gobi v Libiji ter razglednice druge in šeste italijanske armade, divizije Venezia in mejne straže Guardia alla Frontiera ter nekaterih drugih enot, ki so pričevale o italijanskih vojaških podvigih.[3] Druge vojaško pomembne in za italijanske oborožene sile herojske epizode so bile upodobljene na razglednicah, ki jih je izdajal propagandni urad italijanske vojske; to so bile na primer ilustracije prodora italijanskih vojaških sil proti Egiptu, doživetje božiča vojakov v zasneženih jarkih na vzhodni fronti, spopada v Amba Alagi v Etiopiji in Mussolinija med vojaki.

Osredotočimo se na tri primere italijanskih vojaških razglednic z motivi iz rimskega imperija, ki jih najdemo v muzejski zbirki Osebnih zapuščin Slovencev v italijanskih oboroženih silah v obdobju fašizma.

»Imperator nagrajuje svoje pogumne vojake«

Med propagandne razglednice iz skupine 'vojakov in herojev' sodi razglednica L'Imperatore ricompensa i suoi valorosi soldati (Imperator nagrajuje svoje pogumne vojake).[4]Kakor je razvidno tudi iz napisa na razglednici, je motiv iz Trajanovega stebra v Rimu. Trajan (Imp. Caesar Nerva Traianus Augustus), ki je kot samostojni vladar vladal od leta 98 do 117, slovi kot zadnji veliki rimski zavojevalec. Ogromen vojni plen iz dačanske vojne je porabil tudi za financiranje forum Traiani – novega in največjega med cesarskimi trgi v Rimu, kamor je dal postaviti 38 metrov visok steber columna Traiani. Na vrhu stebra je stal (neohranjen) cesarjev kip, sam steber pa je ovijal okrog 200 metrov dolg friz z reliefnimi upodobitvami iz dačanskih vojn, na katerih je upodobljenih kar 2500 ljudi. Gre za prvega v vrsti cesarskih stebrov, ki so – podobno kot slavoloki – na propagandni način manifestirali podvige posameznih cesarjev.[5] Prizor na razglednici je iz 44. (oz. 35.) reliefa na frizu, ki prikazuje prvo dačansko vojno (101–102), in Trajana, sedečega na stolu, ki nagrajuje svoje zveste vojake. Ob njem stojijo trije starejši častniki rimske vojske. Eden od vojakov se mu zahvaljuje s poljubom roke, dva v spodnjem levem kotu ga pozdravljata z dvignjeno roko.[6] V zbirki osebnih zapuščin tovrstno razglednico zasledimo v evidentirani zapuščini Albina Žvaba. Razglednico je kot slovenski vojak v italijanski vojski iz artilerijske enote v Pulju poslal 1. 9. 1942 svoji družini v Kreplje na Krasu. Ta razglednica z motivom cesarja Trajana je bila predzadnja z motivom, ki jo je poslal domov. Preostale, ki jih je pisal že premeščen v Casale Monferrato v Piemontu in od oktobra 1942 z vzhodne fronte, so bile dopisnice brez motivov. Albin Žvab se z vzhodne fronte ni vrnil. Življenje je izgubil konec junija 1945 v vojnem ujetništvu v Kazahstanu.[7]Na tej razglednici je moč iskati prispodobo o fašističnem 'novem človeku', ki je zahteval državljana – vojaka, vzgojenega po fašistični zapovedi 'credere, obbedire, combattere' (verjeti, ubogati, bojevati se).[8]

»Zmaga bo obrodila sadove« in »Za domovino se odpove odvečnemu«

Med razglednice t. i. notranje fronte, ki je terjala angažiranost vseh državljanov v vojno, sta uvrščeni razglednici z motivi iz rimskega obdobja, ki naj bi ljudi navdihovali za žrtvovanje za vojno. To sta razglednici z motivi z avgustejske razstaveMostra Augustea della Romanità v Rimu. Prva je La Vittoria darà i suoi frutti (Zmaga bo obrodila sadove) in druga Per la Patria si Rinunzia al Superfluo (Za domovino se odpove odvečnemu).[9]

RazglednicaZmaga bo obrodila sadove je na hrbtni strani opremljena z napisom, ki potrjuje, da je bila natisnjena za potrebe vojske in z dovoljenjem vrhovnega štaba kraljeve vojske (Cartolina postale per le forze armate, A cura dello Stato Maggiore R. Esercito). Na njej je relief boginje Fortune z rogom izobilja, kakršen je bil razstavljen na avgustejski razstavi v Rimu. Prav ob dotični podobi boginje Fortune, ki je po rimski mitologiji omogočala, da so se vojaki varno in zdravi vračali domov, je Benito Mussolini vPalazzo delle Esposizioni 23. septembra 1937 poslušal slavnosti govor ob odprtju razstave Mostra Augustea della Romanità.[10] Impozantna razstava dediščine rimskega imperija, postavljena pet let po odprtju razstave o fašistični revoluciji v isti palači, je ob dvatisočletnici rojstva cesarja Avgusta politično idealno sovpadla v čas fašizma in predstavljala svet totalitarnega, militarističnega, tehnološkega in hierarhičnega sveta, na katerem je Mussolini gradil prenovo italijanskega ljudstva.[11] Glavni kurator razstave Giulio Quirino Giglioli je Mussoliniju ob odprtju razstave dejal, da se morajo državljani v sijoči luči rojstva novega rimskega imperija spominjati slave plemenitega rodu.[12] Temeljni fašistični mit je namreč predstavljala t. i. romanità oz. rimskost. Fašizem je rimskemu imperiju pripisoval osrednji pomen, imel ga je za začetnika italijanskega duha, kot sveti prostor, kjer se je prvič pokazala njegova veličina in civilizacijska vloga. Z mitom o Rimu je bil neločljivo povezan tudi fašistični koncept italianità. Prerojeno italijansko ljudstvo naj bi se dvignilo v novo življenje kot duhovni dedič Rimljanov, da bi ustvarilo novo civilizacijo.[13] Posamezni spomeniki po državi so bili v času fašizma urbanistično izpostavljeni. Že od same ustanovitve italijanske države je bila razvidna težnja po poveličevanju rimske kulture in njenih ostankov. Pomembna povezava je bila tudi v primeru Julijske krajine, kjer so prisotnost rimskih ostankov izkoriščali za svoje ozemeljske zahteve in za dokazovanje dolge tradicije antične kulture in zgodovinske pravice nad ozemljem, ki je bilo večinsko slovensko.[14]

RazglednicoZmaga bo obrodila sadove je junija 1943 svojemu dekletu Vidi Korošec poslal Milko Matičetov,[15] tedanji študent filologije na padovanski univerzi in prevajalec v štabu italijanske vojske in vojske Anteja Pavelića v Bileći. Ob podobi boginje Fortune je med drugim natipkal željo, naj živijo sonce, življenje, morje, rože in pošta. Tovrstna razglednica pa je ohranjena tudi od že omenjenega Albina Žvaba, ki je ob podobi na sprednji strani pripisal pozdrav svojemu bratu, 'Saluti da Emilio', medtem ko je preostale besede družini napisal izključno v slovenščini. Oddal jo je v Pulju, 27. 8. 1942. [16] V istem mesecu, le nekoliko prej (12. 8. 1942) je družini v slovenščini pisal tudi razglednico Za domovino se odpove odvečnemu. Iz kataloga avgustejske razstave lahko razberemo, da je upodobitev Veste, boginje ognja na prestolu, in štirih vestalk ob svetem ognju ohranjena v Villa Albani v Rimu.[17]

Popularizaciji razstave Mostra Augustea della Romanitàje bilo namenjenih več razglednic, med njimi tudi razglednica La Gemma Augustea – Mostra Avgvstea della Romanità, 23-settembre 1937 – XV, 23-settembre 1938 - XVI . Toda razglednica s kamejo Avgusta, Tiberija in Germanika kot mojstrovino umetne obrti iz avgustejskega obdobja in kot odsev rimskega kulta cesarja, ni bila uporabljena za propagandno razglednico v italijanski vojski, pač pa za promocijo razstave s pošiljanjem po simbolični ceni.[18]

Med evidentiranimi in originalnimi razglednicami, ki so jih domov pošiljali slovenski vojaki iz italijanske vojske, so v zbirki osebnih zapuščin tudi razglednice, ki jih je bilo moč kupiti v prosti prodaji in ki so prav tako promovirale in poveličevale dediščino rimskega imperija. Med njimi je na primer razglednica iz Aoste iz osebne zapuščine Virgilija Tavčarja z napisom Aosta (m. 575) Viale dell'Impero e statue di Giulio Cesare e Cesare Augusto (Avenija Rimskega imperija s spomenikoma Julija Cezarja in Avgusta v Aosti), pa tudi dve fotografiji z napisoma Aosta – Porta Pretoria (Pretorska vrata v Aosti) in Arco Trionf. all'Imp. Augusto(Avgustov slavolok v Aosti).[19] Virgilij Tavčar je ohranil obsežno korespondenco in zbirko fotografij iz Aoste, kjer je leta 1937 obiskoval vojaško šolo alpinizma Duca degli Abruzzi in jo tudi uspešno zaključil, pa tudi spomine, ki so bili popolnoma drugačni tistim iz leta 1942, ko si je z begom z vzhodnega bojišča v Ukrajini reševal življenje.[20] Na avgustejski razstavi iz leta 1937 je bila med razstavljenimi fotografijami spomenikov iz avgustejske dobe v Italiji tudi fotografija pretorskih vrat iz Aoste, med monumentalnimi zgradbami pa tudi kopija Avgustovega slavoloka v Aosti. [21] Fašizem je vrh 'rimskosti' našel prav v avgustejski dobi. Fotografije z rimskimi spomeniki, ki niso bile izdane kot razglednice, pač pa kot spominsko gradivo in se pojavljajo v zapuščinah Slovencev v italijanski vojski, predstavljajo še eno pomembno sredstvo obujanja rimske kulture v fašističnem času.

Razglednice z rimskimi motivi nedvomno poudarjajo superiorno rimsko kulturo in z vzponom fašizma pomagajo ustvarjati podobo ponovnega rojstva imperija. Slovenci v italijanskih oboroženih silah so tem podobam na razglednicah kljubovali, kolikor je bilo le mogoče – s pisanjem v slovenščini.

[1]Kacin Wohinz, Milica in Verginella, Marta. Primorski upor fašizmu 1920–1941. Društvo Slovenska matica, Ljubljana 2008, str. 359. [2] Ghisleri, Arcangelo. Atlantino storico d'Italia. Bergamo: Istituto Italiano d'arti grafiche, 1923; Marušič, Branko. »Slovenci v italijanski vojski v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja.« Izvestje raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 2011, 8. [3] Della Volpe, Nicola: Esercito e propaganda nella seconda guerra mondiale (1940–1943). Roma: Stato Maggiore Esercito Ufficio Storico, 1998, str. 140. [4] Della Volpe: Esercito, str. 153. [5] Bratož, Rajko: Rimska zgodovina – 1. Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Študentska založba, Filozofska fakulteta, 2007, str. 267. [6] The First Dacian War: Relief Scene-by-Scene on Trajan's Column in Rome: http://www.trajans-column.org/?page_id=107 (5. 9. 2020); Le scene sui rilievi della Colonna Traiana: https://www.capitolivm.it/speciali/le-scene-sui-rilievi-della-colonna-traiana/ (5. 9. 2020). [7] Muzej novejše zgodovine Slovenije, Osebna zapuščina Albina Žvaba, evidentirano gradivo. [8] Batič, Matic: »Dell'Italia nei confini / son rifatti gli Italiani«: Italijanski fašizem in njegov koncept italianità. Acta Histriae, let. 24, št. 4, 2006, str. 829. [9] Della Volpe: Esercito, str. 169. [10] Fotografija A00076149, Archivio Storico Luce, Archivio Fotografico. https://patrimonio.archivioluce.com/luce-web/detail/IL0010033592/12/mussolini-ascolta-discorso-inaugurazione-della-mostra-augustea-della-romanita.html (5. 9. 2020) [11] Glej: Mostra augustea della romanità : catalogo. Roma: Casa editrice C. Colombo, 1938; Arthurs, J. (2012). Excavating Modernity: The Roman Past in the Fascist Italy, izvleček: University Press Scholarship Online: August 2016: https://www.universitypressscholarship.com/view/10.7591/cornell/9780801449987.001.0001/upso-9780801449987 (4. 9. 2020) [12] Mostra Augustea della Romanità. Catalogo. Roma: Casa editrice C. Colombo, 1938. [13] Batič, Matic: »Dell'Italia nei confini / son rifatti gli Itailiani«: Italijanski fašizem in njegov koncept italianità. Acta Histriae, let. 24, št. 4, 2006, str. 827. [14] Glej: Bitelli, Remo: Claustra Alpium Iuliarum: Il confine di Rapallo e il fascismo: archeologia come esempio di continuità / Claustra Alpium Iuliarum: rapalska meja in fašizem: arheologija kot primer kontinuitete.Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, Pokrajinski muzej Koper, Ljubljana: Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, 1999; Novaković, Predrag: O fašizmu in arheologiji na Primorskem in v Istri. Annales – anali za istrske in mediteranske študije, let. 9, št. 2, 1999, str. 491-502. [15] MNZS, Osebna zapuščina Milka Matičetovega. [16] MNZS, Osebna zapuščina Albina Žvaba, evidentirano gradivo. [17] Mostra Augustea della Romanità. Catalogo. Rim: Casa editrice C. Colombo, 1938, str. 672. [18] Cartoline antiche / Old cards: La Gemma Augustea: https://www.bartko-reher-cartoline.it/ak/90-cartolina-antiche/31640-Rom/9105555-AK-Roma-Mostra-Augustea-della-Romanita-1937-La-Gemma-Augustea (10. 9. 2020). [19] MNZS, Osebna zapuščina Virgilija Tavčarja. [20] Glej: Štepec, Marko (ur.), Kokalj Kočevar, Monika (ur.): Pot domov.Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015, str. 55-56. [21] Mostra Augustea della Romanità. Catalogo. Roma: Casa editrice C. Colombo, 1938, str. 150, 147.