Koline
Irena Uršič
12.1.2024
Irena Uršič
12.1.2024

Koline

Nace BIZILJ, Izdelava jetrnic na kmetiji v Skaručni pod Šmarno goro v začetku leta 1974. Fotografski fond Nace Bizilj, črno-beli negativ, leica, inv. št.: NB 3885/22.


Koline v slovenski zgodovini in v njeni gastronomski dediščini pomenijo pomemben kmečki praznik, ki se odvije v hladnih zimskih dneh med novembrom in januarjem, a pogosto pred božično-novoletnimi prazniki. Predstavljajo zakol doma rejenega prašiča, pripravo in konservacijo mesnin, pogostitev z jedmi iz sestavin, ki jih je potrebno hitro porabiti in obdaritev sorodnikov, sosedov in pomočnikov – kolinarjev. Koline so bile nekdaj ključne za samooskrbo in za preživetje družin na podeželju. V današnjem času se po statističnih podatkih na družinskih kmetijah opravi manj kot petina vsega zakola prašičev v Sloveniji.

Koline je pred petdesetimi leti, v začetku leta 1974, fotografiral Nace Bizilj na kmetiji v Skaručni pod Šmarno goro. Na izbrani fotografiji je vaški kolinar Jernej Kos iz Zgornjih Gameljn, ki izdeluje jetrnice – klobase z nadevom iz jeter in riža ali kaše. V kozici so dodatna svinjska čreva za nadevanje, poleg pa špile, tanke in olupljene paličice, s katerimi je jetrnice zašpilil.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.