Neznanski kupi snega
Katarina Jurjavčič
1.12.2023
Katarina Jurjavčič
1.12.2023

Neznanski kupi snega

Vlastja SIMONČIČ, Pogled na zasneženo Tromostovje, februar 1952. Fond Vlastja Simončič, črno-beli negativ, leica, inv. št.: VS-7-34/2. 

Geograf Danilo Furlan je v študiji, ki jo je napisal v letu 1955 želel podati razlago o neverjetni količini snežne odeje, ki je ogrnila Slovenijo med 11. in 15. februarjem 1952 in se zadržala še dolgo v marec. Ljubljana je tedaj prejela 125 cm svežega snega. Ker je sneg zapadel na sneženo podlago, je snežna odeja dosegla najvišjo opazovano višino dotlej, 149 cm. Tudi številni drugi kraji so, po podatkih ARSO, dosegli rekordno višino snega. Ponekod se vrednostim od takrat niso več niti približali. 15. februarja 1952 zjutraj je bilo tako v Bovcu izjemnih 188 cm snega, na Bledu pa le osem centimetrov manj. Na Vrhniki je snežna odeja segala 168 centimetrov visoko, le nekaj centrimetrov manj snega je bilo v Kranju. Na vzhodu in jugu Slovenije je bila količina padavin manjša, a vseeno je skupna višina snežne odeje večinoma presegala pol metra. Ilustirana revija Tovariš je v 11. številki 14. marca 1952 obširneje poročala o tej naravni katastrofi, ki je prizadela celotno Slovenijo. Neverjetna količina snega je povzročila predvsem na Tolminskem in Idrijskem številne snežne plazove, nekatere vasi so bile več tednov odrezane od sveta. Zaradi treh dni, ko je nepretrgoma snežilo, je obstal tudi ves železniški in cestni promet. Vlada je razglasila splošno mobilizacijo prebivalstva, ki je pomagalo pri čiščenju snega, saj strojev in ljudi za takšno količino seveda ni bilo dovolj. 

Viri: 

Dlib: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ISYU6XXR

Dlib geografska študija: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DCABMQIT/d509636b-e5c6-4a6f-b0b8-7d9af5ba0eb0/PDF

Portal N1: https://n1info.si/poglobljeno/zima-snezni-predori-in-meseci-snega-bilo-je-nekoc-v-sloveniji/


Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.