Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije letošnje poletje pričenja z novo občasno razstavo z naslovom Kruha in iger, Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945. Kot že naslov pove bo razstava tokrat bolj posvečena delu muzejske zbirke, ki ga sestavljajo likovna dela. Teh muzej hrani veliko že od samih začetkov in med njimi so tudi dela Toneta Kralja, med katerimi je večino umetnik ustvaril med vojno. Motivno gre zato v velikem številu za prizore posledic vonje, trpljenja, stisk in nasilja. Poleg grafik in risb je v zbirku tudi več tabelarnih oljnih slik, ki jih že nekaj časa nismo postavili na ogled. Tokratna razstava bo priložnost, da spet v živo predstavimo ta dela, zato smo večino od njih tudi restavrirali. Ker je umetnine avtorja vedno smiselno opazovati skupaj, saj se mnoge med seboj motivno in likovno povezujejo, smo se odločili, da na razstavi prikažemo tudi Kraljeva dela iz drugih slovenskih muzejev, med njimi tudi tista najbolj poznana medvojna dela.

Umetnost Toneta Kralja težko povežemo z enim samim likovnim gibanjem. Kralj je bil slikar, grafik, risar, ilustrator, kipar, občasno pa se je ukvarjal tudi z arhitekturo in oblikovanjem. Poosebljal je renesančno idejo uomo universale v pomenu vsestranskega in vseprisotnega umetnika. Velja za enega glavnih predstavnikov slovenskega ekspresionizma pa tudi za protagonista nove stvarnosti z močno poudarjeno socialnokritiško noto. Po vojni ga najdemo v pregledih socrealističnega slikarstva, a je hkrati vseskozi prisoten kot cerkveni slikar. V začetnem obdobju je predstavljen kot izrazit modernist, ki pa se hkrati – paradoksalno – v sočasni modernizem pogosto ne vklaplja. Opredelitev njegove umetnosti je izmuzljiva in vsebuje elemente različnih izraznih stilov, saj je Kralj na eklektičen način izoblikoval sebi lasten slog, danes močno prepoznaven. Vendar se Kralj ni zapisal v skupno zavest le zaradi samoniklega, ekspresivno-slikovitega stila, temveč je v enaki meri pomembna tudi tematika njegovih del. Ta je vseskozi močno vezana na kritiko družbenega dogajanja, osredotočena na razpoloženje slehernika, njegovo stisko in posledice, ki mu jih zadajo širše politične situacije. Tudi v prizorih intimnega sveta je kritika realne situacije kolektiva jasno zaznana. 

Prav v likovnih delih, ki so nastala v času druge svetovne vojne, je ta kritika prišla še najbolj neposredno do izraza. V tem času so nastala dela, kot so Cirkus Nazi, Rapallo, Primorski kurent in poslikave v župni cerkvi sv. Mihaela v Lokvi ali v župni cerkvi sv. Vida na Šentviški Gori, ki veljajo za simbol kljubovanja proti fašizmu in raznarodovanju. Bolj ko so bile slovenska beseda, kultura in misel prepovedane, bolj so bila Kraljeva dela kritična in so vsebovala jasne obsodbe nasilja v podobi predstavnikov fašizma. Že v času nastanka so bila ta dela spodbuda slovenskim prebivalcem in pojem upora v sliki. Danes veljajo za poveden dokument časa, primer drzne samosvoje ustvarjalne poti umetnika in tudi primer moči oz. vpliva, ki jo lahko ima umetnost v družbi. 

Od samih začetkov muzeja je del zbirke tudi slika Streljanje talcev, 13. 10. 1942(inv. št. SK-37), ki je bila razstavljena tudi na prvi občasni razstavi takratnega Muzeja narodne osvoboditve v Cekinovem gradu leta 1952. Likovno delo je pravzaprav dvostranska slika, saj je na hrbtno stran platna vključen še en motiv, ki ga je naslikal Tone Kralj, vendar je bil delno prekrit z barvnim premazom. Naslikana upodobitev je bila sicer delno prepoznavna, vendar je barvni premaz v veliki meri onemogočal celovito raziskovanje likovnega dela. Odprla se je dilema, kako nadaljevati – odstraniti premaz ali ne ter kako raziskati delo s čim manjšim poseganjem v umetnino. Že na prvi pogled je bilo jasno, da gre za razgibano in vsebinsko obsežno umetniško delo. Zavedali smo se, da umetnik slike na hrbtni strani platna nikoli ni predstavil javnosti in jo je morda sam prekril z barvnim premazom. Delo nas je zaradi kakovosti in kompleksne naslikane vsebine zelo pritegnilo, zato smo sklenili, da se lotimo raziskovanja slike.

Zaradi nejasnih okoliščin nastanka slike in nanosa barvnega premaza smo se soočili z več vprašanji in jasno je bilo, da se moramo podrobnejšega raziskovanja lotiti v sodelovanju z drugimi strokami. V ta namen smo organizirali strokovni posvet, s čimer smo osvetlili tako prednosti kot zadržke pri odstranjevanju premaza. Odločili smo se, da v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju RC) sprva izvedejo raziskave, nato pa odstranijo barvni premaz. Odstrlo se je likovno in ikonografsko zelo kompleksno delo, ki smo ga zaradi napisa v spodnjem desnem kotu poimenovali Panem et circenses.

Prav delo kolegic konservatork-restavratork je bilo ključno za celovito analizo slike. Posvetovanja z njima so bila stalnica celotnega procesa konservatorsko-restavratorskih posegov. Med posameznimi fazami smo reševali vprašanja nastanka slike in ikonografije, fizičnega stanja dela in obsega načrtovanih posegov.

Z izvedbo raziskav smo prejeli pomembne informacije o sestavi slike. Potrebno je poudariti, da na RC hranijo podatke o vseh pri njih izvedenih preteklih konservatorsko-restavratorskih posegih na Kraljevih delih, ki pomagajo pri primerjalni analizi materialov in ikonografije. Zelo koristna je na primer zbirka podpisov Toneta Kralja z več njegovih del. S pomočjo podatkov, ki jih hranijo na RC, smo lahko primerjali tudi tehnike njegovega slikanja na ostalih delih s tisto na obravnavani sliki, kar nam je pomagalo tudi pri datiranju slike.

Sliko Panem et circenses je Kralj datiral z letnicama 1941 in 1942. V tem obdobju je najverjetneje bival na Primorskem, natančneje v Šentviški gori, Lokvi in Hrenovicah, kjer je poslikal tudi tamkajšnje cerkve. Datacija sliko uvršča v čas, ko se je v Ljubljanski pokrajini, od Kraljevine Italije okupiranem delu ozemlja nekdanje Dravske banovine, vojna že dobra razplamtela. Slika nakazuje in komentira kompleksnost tega političnega konflikta. Z geslom »kruha in iger« je umetnik povzel starorimski izraz, ki ga je prvi uporabil satirični pesnik Juvenal v svojem delu Satire (1. stoletje). Z njim je označil politično strategijo, pri kateri oblast z namenom preusmeritve pozornosti in lažjega vladanja ljudstvu ponuja blaginjo (kruh) in razvedrilo (igre). Na sliki so figure jasno označene z opravo, uniformami, simboli, oznakami in opremo, zato je ob natančni analizi jasno, kdo natanko se bori v areni. Glede na pozicije figur pa lahko prepoznamo oz. sklepamo, kako se j umetnik do naslikanega spopada opredelil.  Med naslikanimi figurami prepoznamo pripadnike Osvobodilne fronte (OF), pripadnika Sokola, vojaka v uniformah Kraljevine Jugoslavije in slovenske pripadnike Prostovoljne protikomunistične milice (MVAC). Sicer je Kralj motiv boja upodobil na več delih, saj je v svojem okolju vseskozi zaznaval napetosti znotraj družbe. Na sliki Panem et circenses pa je poleg zunanjega sovražnika nakazal tudi na konflikte znotraj naroda.

V prepletu naslikanih teles se sprva zdi, da vsem udeležencem boja grozi poguba. Boj v areni je zasnovan kompleksno in je prikazan v trenutku največje napetosti, kot zamrznjen prizor, ki nakazuje na to, v katero smer se bo situacija naslednji trenutek prelevila. Kljub nakazanemu srditemu spopadu in krvavemu obračunu imajo v naslikanem trenutku okrvavljene nože in sekire le pripadniki MVAC. Edini vidni smrtni žrtvi sta ležeča oseba na slovenski zastavi (alegorija Slovenije) in sam obglavljeni avtor slike, čigar glavo drži v roki lovec. S to gesto je umetnik nakazal, da se je močno zavedal svojega tveganega početja s slikanjem medvojnih motivov. Upodobitev osi gibov in zasukov teles nakazuje, da sodelavcem okupatorja v naslednjem trenutku preti smrt. Sliko lahko opišemo kot upodobitev mehanizma okupacijskih oblasti za pokoritev naroda, ki je hkrati prikaz brutalnosti vojne, apel k razmisleku, kdo je pravi sovražnik, morda poziv k zavezništvu ter jasna obsodba sodelovanja z okupatorjem.

Pri raziskovanju slike se moramo ves čas zavedati, da opazujemo le njen del, saj je bila slika nekoč večja. Poleg tega nimamo podatkov o tem, zakaj je bilo delo zakrito, kdo ga je zakril in na kakšen način, če sploh je umetnik delo želel interpretirati. Naša razlaga slike zato temelji na spoznanjih vseh sodelujočih strok, ki so vsaka s svojega zornega kota osvetlile obravnavano tematiko. Pri tem procesu se je potrdilo, da stroke opazujejo gradivo na različne načine in z drugačnimi izhodišči, za raziskovanje in umestitev slike v umetnikov opus pa so ključne ugotovitve vseh sodelujočih.