Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je v lanskem letu obeležil 50. obletnico prvega avtocestnega odseka v Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Sprva načrtovana manjša fotografska razstava se je z vključitvijo zunanjih sodelavcev, različnih posameznikov (pričevalcev, donatorjev) in podjetij (družba DARS d. d.) razrasla v pravi projekt sestavljen iz razstave in zbornika, ki ga je finančno podprla družba DARS d. d.

Obdobje druge polovice šestdesetih let 20. stoletja v Sloveniji pomeni splošen družbeno-gospodarski razvoj, kjer je ob porastu potrošnje naraščalo tudi število osebnih vozil v zasebni lasti, zato se je prometna obremenjenost cest povečevala. Prav tako je na povečanje prometa vplivala tudi rast turizma z vse večjim obiskom tujih gostov, ki so prihajali k nam z lastnimi prevoznimi sredstvi. Zvezna vlada je namreč liberalizirala vizumski režim za prebivalce zahodnoevropskih držav, ki so v Jugoslavijo lahko vstopali brez večjih težav. Vse to pa je na plano potegnilo problem slabo razvitega cestnega sistema, zato je bila gradnja novih cest in avtocest praktično nujna. Leta 1969 je Cestni sklad SRS izdal temeljni dokument z naslovom Cestno omrežje in hitre ceste v SR Sloveniji: Načrt razvoja z načrtovanimi gradnjami cestnega in avtocestnega omrežja vse do konca osemdesetih let 20. stoletja. Elaborat je nastal s sodelovanjem različnih ustanov, inštitutov, posameznikov, politike in na podlagi pridobivanja statističnih podatkov, za katere so skušali najti različne predloge in optimalne rešitve, bil osnova gradnji cest in avtocest tudi v devetdesetih letih 20. stoletja. Gradnja prvega avtocestnega odseka pri nas je za čas začetka sedemdesetih let 20. stol. pomenila pravo revolucijo, novost in hkrati pokazala kompleksnost celotnega projekta izgradnje cestnega omrežja. Uporaba prve avtoceste je s seboj prinesla kup novitet za uporabnika. Takrat se je pojavil nov poklic cestninarja, začela se je pobirati cestnina, po dveh voznih pasovih se je lahko prvič peljalo v eno smer, …..

Koncept razstave z naslovom »Slovenika, zares si čudovita!«, razstava ob 50. obletnici prvega odseka avtoceste v Sloveniji je temeljil na prikazu fotografij iz bogatih muzejskih fondov in zbirk. Za njen namen smo izbrali skoraj petdeset fotografij iz fondov Marjana Cigliča, Naceta Bizilja, Edija Šelhausa, Joca Žnidaršiča, Ivana Kramžarja, Vladimirja Čuka, Svetozarja Busića, Rudija Paškulina, Leona Jereta, ter nekaj iz arhiva Družbe za avtoceste RS. Informacije smo črpali iz časopisnega in arhivskega gradiva. Poznavanje teme so ob pridobljenem teoretičnem znanju dodatno obogatile izjave pričevalcev. Za potrebe razstave in zbornika smo posneli prve cestninarje, vzdrževalce, delavce na trasi, nadzorne gradbene inženirje in tudi posameznike, ki jim je gradnja vzela nekaj njihove zemlje. Vsak s svojo zgodbo in svojim pogledom na prvo avtocesto pri nas, a vsi s ponosom in lepimi spomini na dogodke ob gradnji. Razstavo so obogatili tudi muzejski predmeti: uniforme prvih cestninarjev, kovček za prevoz denarja (dinarjev) in torbica v katero so shranjevali devize ter knjiga dežurstev. Za potrebe razstave in zbornika smo evidentirali in predstavili tudi gradivo, ki ga sicer hranijo druge ustanove ali posamezniki: Postojnska jama d. d. (Vpisi v zlato knjigo Postojnske jame ob začetku gradbenih del na avtocesti Vrhnika – Postojna, med njimi je podpis Staneta Kavčiča, tedanjega predsednika slovenskega izvršnega sveta), Notranjski muzej Postojna (seznam povabljenih na svečano otvoritev del na AC Vrhnika – Postojna, govor Mirana Fajdige, nekdanjega predsednika Skupščine občine Postojna ter govor ing. Lojzeta Blenkuša, direktorja Cestnega sklada SRS ob svečanem odprtju del na AC Vrhnika - Postojna),
DARS d. d. - Avtocestna baza Postojna (kovčka za prevoz denarja), gospod Dušan Vatovec (torbica za prevoz deviz), gospod Vojko Mihelj (plombica, s katerimi so zaplombirali torbice za prevoz denarja) in dr. Janez Žmavc (Elaborat o dimenzioniranju voziščnih konstrukcij za AC odsek Vrhnika – Postojna – Razdrto, Priročnik za stabiliziranje materialov).

Razstavo smo postavili na dve lokaciji, v avlo muzeja ter na plato pred muzejem. Fotografije so si sledile po časovnem sosledju dogodkov. Začeli smo s slovesnim odprtjem ob začetku del ter prvo simbolično sproženo mino, ki jo je ob navzočnosti direktorja cestnega sklada SRS ing. Lojzeta Blenkuša (investitor gradnje) ter drugih gostov, sprožil tedanji predsednik Izvršnega sveta SRS Stane Kavčič. Nadaljevali smo s prikazom različnih faz gradnje od miniranja, do gradnje viaduktov Verd, Ivanje Selo, Ravbarkomanda. Od preboja železniškega nasipa pod Štampetovim mostom, kjer so tedaj odgovorni delavci preprečili hudo tragedijo, do zaključnih del asfaltiranja, nameščanja odbojnih ograj, risanja talnih oznak in na koncu slovesne otvoritve.

Po odprtju razstave se je gradivo, vezano na temo cest in gradbeništva začelo dodatno nabirati.
Dr. Janez Žmavc, vodja sektorja za kakovost, tehnologijo in razvoj v Republiški skupnosti za ceste je Muzeju podaril svojo bibliografijo v dvanajstih fasciklih ter diapozitive v šestnajstih lesenih škatlah, gospa Maja Žnidaršič, ki jim je avtocesta pri Uncu razdelila posest na dva dela, je podarila dva originalna dokumenta in sicer vabilo njenemu očetu na razgovor za službo cestninarja ter obvestilo o nastopu službe in nekaj reprodukcij fotografij. Direkcija RS za infrastrukturo nam je podarila enega redko ohranjenih izvodov elaborata Cestno omrežje in hitre ceste v SR Sloveniji: Načrt razvoja, več cestninarjev je podarilo svoja oblačila. Gospod Anton Zaletelj, nekdanji direktor podjetja Gradis je podaril publikacijo izdano ob 30-letnici podjetja, posamezne izvode glasila Gradisov vestnik ter promocijski film ob 60-letnici podjetja GIZ Gradis.

Ob tem je potrebno omeniti, da je zamisel za obeležitev 50. obletnice prve avtoceste v Sloveniji izzvala gospa Alijana Polh Drole, ki je že leta 2019 Muzeju donirala delovna oblačila svojega očeta, enega prvih cestninarjev.
Ob angažmaju gospe Polh Drole in donaciji oblačil še drugih cestninarjev tako v tekstilni zbirki hranimo dvanajst kosov različnih oblačil, od dežnih do zimskih plaščev, suknjič, hlače, srajco, kravato in kapo.

Delovna obleka cestninarjev na prvi avtocesti v Sloveniji, je bila sestavljena iz suknjiča, hlač, srajce, kravate, in kape. Suknjič je popolnoma nov in še ne uporabljen. To potrjuje originalno prišit kartonček z napisom: Maribor, naročilo št. 266, Ime: Marzidovšek Jože, UNEC. Suknjič je rjave barve, na zgornjem žepu je našitek z znakom/logotipom avtoceste zeleno-bele barve. Izdelovalec je Krojaško podjetje »Moda« Maribor. Srajca je svetlo rjave barve, iz bombaža in poliestra in neuporabljena. Gre za izdelek tovarne Labod. Kravata je rjave barve izdelana iz poliestra, na njej je napis »Avtocesta« in je izdelek tovarne Svilanit. Hlače so rjave barve. Kapa je temno rjave barve s črnim ščitkom, izdelovalec ni znan. Na notranji strani kape je bela nalepka s številko 56 (velikost).

Pozimi so obleki dodali še zimski plašč, ki ga Muzej prav tako hrani v svoji zbirki. Je temno rjave barve s toplo podlogo iz ovčje kože. Na notranji strani plašča je prišit našitek izdelovalca KTK (Kožarsko-tekstilni kombinat) Visoko OOUR Napredak Tešanj (Bosna in Hercegovina). Podloga iz ovčje volje je na plašč pripeta z zadrgo. Na podlogi je natisnjena številka 75. Zraven spada še priponka z napisom 030 DROLE EDO.

V zbirki Muzej hrani tri primerke cestninarskega dežnega plašča. Ti so temno rjave oziroma temne zeleno-rjave barve. Plašč ima kapuco, dva žepa in pas z rjavo pasno sponko. Pri zapenjanju so gumbi skriti. Dežni plašč nima tople podloge, na notranji strani pa je prišit našitek izdelovalca – Modne konfekcije Zagreb, OOUR 22. decembar, INI – TU – JNA, številka 44/168.

Zaradi večjega števila novo pridobljenih zelo raznolikih predmetov, diapozitivov, reprodukcij fotografij in posnetih pričevalcev, tega gradiva nismo razvrščali v različne muzejske zbirke, temveč smo se odločili ustanoviti novo tematsko zbirko o gradbeništvu in infrastrukturi v Sloveniji. Trenutno smo v fazi vzpostavljanja kontaktov z zaposlenimi v gradbenih podjetjih z namenom snemanja pričevanj, pridobivamo nove predmete, raziskujemo arhive nekdanjih gradbenih podjetij. 
Menimo, da je področje gradbeništva v Sloveniji zgodovinsko in muzeološko slabo obdelano, zato nameravamo temu v prihodnjih letih nameniti več raziskovanja in predstavljanja.