Februarja 2023 je minilo 450 let od dvotedenskega hrvaško-slovenskega kmečkega upora. Odvijal se je v času zatišja turških vpadov na slovensko ozemlje zaradi beneško-turške vojne in v času dolgo trajajočega nezadovoljstva kmetov nad fevdalci. Od slovenskih upornikov je zajel predvsem štajerske in kranjske kmete. Eden od njegovih znamenitih voditeljev je bil Matija Gubec.

Leta 1973, 400 let po uporu, je v nekdanjem cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki potekala republiška proslava. Na njej je bil odkrit kip Matije Gubca, ki ga je iz lesa krakovskega hrasta izdelal akademski slikar in kipar Tone Kralj. Poleg kipa je umetnik napravil tudi dva reliefa, ki predstavljata boje kmetov na Krškem polju. Kip Matije Gubca je odkril kmet Danijel Planinc z Libne pri Krškem, predsednik prve povojne kmetijske zadruge na Vidmu (na fotografiji stoji desno od kipa).

Osrednji politiki Zveze komunistov Slovenije (med njimi zlasti Edvard Kardelj in Sergej Kraigher) in medijska poročanja so kmečki upor interpretirala kot tlačansko revolucijo, spomin nanj pa uporabila za potrjevanje »sile slovenske revolucionarne tradicije« ter poudarjanje, da so »Kmečki punti razen NOB edino gibanje, ki je združilo vse Slovence v enotnem boju.« (Dolenjski list, 28. 6. 1973; Delo, 2. 7. 1973).