Razglednice pisatelja Janeza Jalna 1914-1918
dr. Marko Štepec
5.9.2022
dr. Marko Štepec
5.9.2022

Razglednice pisatelja Janeza Jalna 1914 -1918

Razglednica: Ivan Vavpotič, Kar meč, kar strel jih pomori ..., Vojska v slikah št. 80, Založil Ilustrirani Glasnik v Ljubljani, Poslana Janezu Jalnu v Srednjo Vas, Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Razglednica: Ivan Vavpotič, Kar meč, kar strel jih pomori ..., Vojska v slikah št. 80, Založil Ilustrirani Glasnik v Ljubljani, Poslana Janezu Jalnu v Srednjo Vas, Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Razglednica: Anton Koželj, Zdrava morska zvezda ..., Vojska v slikah št. 124, Založil Ilustrirani Glasnik v Ljubljani, Poslana Janezu Jalnu v Staro Loko, Muzej novejše zgodovine Slovenije.


Razglednica: Anton Koželj, Zdrava morska zvezda ..., Vojska v slikah št. 124, Založil Ilustrirani Glasnik v Ljubljani, Poslana Janezu Jalnu v Staro Loko, Muzej novejše zgodovine Slovenije.


V muzejski zbirki razglednic iz obdobja prve svetovne vojne hranimo precej bogato zbirko slovenskih razglednic, ki so jih risali slovenski slikarji in so znane pod imenom Vojska v slikah. Zbirko, ki jo ves čas dopolnjujemo, smo v preteklosti že predstavili v katalogih in na muzejskih spletnih straneh. Razglednice so zanimiv muzejski predmet, ki s svojo naslovno stranjo s poštnimi žigi, znamkami, sporočili, pozdravi, podpisi, naslovi in drugim skrivajo bogastvo podatkov o osebah, ki so jim bile namenjene ali so jih pošiljale in njihovim življenjskim zgodbam. Pri tem niti ne omenjamo avtorjev risb, fotografij, različnih motivov in vsebin, ki razglednice umeščajo na posebno mesto med muzejskimi zbirkami in ohranjajo njihovo priljubljenost med zbiralci. Poslane in popisane razglednice pozornemu bralcu razkrivajo številne drobne osebne zgodbe in pričevanja o času v katerem so nastale.

Med razglednicami iz serije Vojska v slikah smo pridobili dve, ki  sta bili poslani znanemu slovenskemu pisatelju Janezu Jalnu. Prva, z božičnimi voščili in ljubljanskim vojaškim cenzurnim žigom, mu je bila poslana v Srednjo Vas pri Bohinju, kjer je služboval kot duhovnik v vojnem času: »Dragi!  Vesele božične praznike in srečno blagoslova polno novo leto! Upam, da boš vsaj v prihodnjem letu izpolnil svojo obljubo. Z Bohincem sva pričakovala dan na dan – pa njega ni bilo. Srčno bodi pozdravljen.«[1] Druga razglednica iz vojnega časa, ki ni iz skupine Vojska v slikah, je bila prav tako poslana v Srednjo vas, 24. maja 1916. Z njo mu je brat sporočal: »Mami kar po starem. Dva dni zelo slabo, naslednji dan nekoliko boljše[2]Tretja ponovno iz serije Vojska v slikah pa mu je bila poslana v Staro Loko. Njena zanimivost je, da je bila poslana po vojni, opremljena s prvo slovensko znamko - verigarjem, ki trga suženjske okove. Narejena je bila po risbi slikarja Ivana Vavpotiča, za 20 vinarjev in napisom Država SHS, v latinici in cirilici. Poštne znamke z motivom verigarja, so prišle v promet 3. januarja 1919, torej dober mesec po združitvi v geografsko širšo in politično drugačno državo, Kraljevino SHS. Na razglednici mu je brat sporočal: »Sedaj sem vojak, mislim da gremo kmalu v Prekmurje. Pozdrav; Jožef J. Jalen, ekspozitura kraljevega 37 pešpolka, Ljubljana, sem v Šentpetrski kasarni.«[3] Razglednica posredno govori o bojih za mejo nove države po prvi svetovni vojni.

Naslovnik razglednic, pisatelj Janez Jalen se je rodil 26. maja 1891, po maturi je bil sprejet v ljubljansko bogoslovje in tudi v njegovo življenjsko pot je usodno posegla prva svetovna vojna. Raziskovalec njegovega dela in življenja France Pibernik je zapisal, da je na začetku vojne zaključil tretji letnik teologije in se pred nadaljevanjem zadnjega letnika, srečal s težkimi ranjenci v rezervni bolnišnici v Ljubljani, kamor je bil dodeljen za pomoč septembra 1914. V duhovnika je bil posvečen junija 1915, kmalu po italijanskem napadu na avstro-ogrsko. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v bohinjski Srednji vasi, kjer se je v vlogi kaplana znašel v neposrednem zaledju soškega bojišča z vsemi omejitvami in stiskami, ki jih je prinesla vojna in bližina bojne črte: naraščajoče število vojaštva, vojna zakonodaja, uničevanje pridelkov in premoženja, širjenje bolezni, prehranska kriza in pomanjkanje. Območje Bohinja, z ozkotirno železnico med Bohinjsko Bistrico in Ukancem ter žičniškim sistemom in tovornimi potmi do položajev v krnskem pogorju, je postalo pomembno preskrbovalno središče avstro-ogrske vojske s številnimi objekti, delavnicami in bolnišnico. »Sovraštvo se je razpaslo po svetu. Evropa gori, silen boj divja po njej. Na vzhodu in zahodu, na severu in jugu, na suhem in z morja se zaletavajo sovražniki v našo domovino, da bi jo ponižali in poteptali, uničili in razdelili. A ves njihov trud je zaman sami ginejo v sramoti…« so misli o vojni odzvanjale v pridigah Janeza Jalna.[4] V dvoletnem obdobju bivanja v Srednji vasi je v poostrenih razmerah prehranske krize prevzel vodenje konzumnega društva in aprovizacije,  postal okrajni šolski nadzornik in posrednik med vojaško komando, županom in vaščani. Z njimi je stkal tesne vezi, ki jih je ohranjal tudi po vojni. Leta 1917 je postal vojni kurat, najprej v vojni bolnišnici v Gradcu in pozneje v taborišču  Lebring, kjer se je srečal z izjemno slabimi razmerami: »Lebring. Hungerlager, stradališče so mu rekli. Kaj bi drugo pripovedoval. Naj mrliška knjiga pove svoje . Kot vzrok smrti, je pri nekaterih vpisano aushungerung, izstradanje. Pa je prišel ukaz, da se ne sme kot vzrok smrti nikdar vpisati izstradanje, ampak allgemeine kürperschwäuche, splošna oslabelost telesa.«[5]V Lebringu je dočakal konec vojne, po razpadu monarhije pomagal vračajočim vojakom in bil 13. novembra 1918 odpuščen iz vojaške službe.

 

Služboval je po različnih krajih Slovenije: Besnica, Šmarje, Črnomelj, Stara Loka, Ljubljana in drugje. V ospredje je vse bolj prihajala njegovo pisanje in vseživljenjska želja po pridobitvi delovnih pogojev, ki bi mu polno omogočali literarno ustvarjanje h kateremu se je vedno vračal in nam zapustil obsežno bibliografijo. Ukvarjal se je tudi s filmom, saj je 1932 napisal scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine, ki ga je režiral Ferdo Delak. Med drugo svetovno vojno je napisal svoji med bralci najpopularnejši deli Bobri v treh delih in povest Trop brez zvoncev. Obe sta izšli v Slovenčevi knjižnici, ki je med drugo svetovno vojno izhajala v Ljubljani. Pisateljevo »kršenje kulturnega molka«, je bilo po končani vojni eden od razlogov za njegov krajši zapor in njegove knjige so prišle na seznam prepovedanih in iz knjižnic izločenih knjig. To ni motilo številnih bralcev, med katerimi so ohranjale svojo priljubljenost in se pozneje, s ponatisi tudi vrnile na knjižne police. Pisatelj Janez Jalen je umrl 12. aprila 1966.    

  1. Razglednica: Ivan Vavpotič, Kar meč, kar strel jih pomori ..., Vojska v slikah št. 80, 1915, Muzej novejše zgodovine Slovenije.
  2. Razglednica: Trenska kolona na kraškem bojišču, Poslana Ivanu (Janezu) Jalnu, v Srednjo vas pri Bohinjski Bistrici, 24. 5. 1916, Muzej novejše zgodovine Slovenije.  
  3. Razglednica: Anton Koželj, Zdrava morska zvezda ..., Vojska v slikah št. 124, 1917, Muzej novejše zgodovine Slovenije.
  4. France Pibernik, Janez Jalen, Življenjska in pisateljska pot, Celje: Mohorjeva družba 2003, str. 37. 
  5. Janez Jalen, Lebring, Bojevnik. Spomini vojnih veteranov prve svetovne vojne, Ljubljana: Karantanija 2014, str. 178. 

LITERATURA

  • Janez Jalen, Edini, ki sem ga kdaj nahrulil, Bojevnik. Spomini vojnih veteranov prve svetovne vojne, Ljubljana: Karantanija 2014, str. 74-78.
  • Janez Jalen, Lebring, Bojevnik. Spomini vojnih veteranov prve svetovne vojne, Ljubljana: Karantanija 2014, str. 78-79.
  • Janez Jalen, Lebring, Bojevnik. Spomini vojnih veteranov prve svetovne vojne, Ljubljana: Karantanija 2014, str. 178-180.
  • Andrijan Lah, Književniki in književnice v komunističnih zaporih, Ljubljana: Založba Družina 2017, str. 21 – 23.
  • Miloš Mikolič, Razglednice zbirke Vojska v slikah 1914-1918, Vojnozgodovinski zbornik št. 25, 2006, str. 23 -30. 
  • France Pibernik, Janez Jalen, Življenjska in pisateljska pot, Celje: Mohorjeva družba 2003.
  • Marko Štepec, Razglednice Vojska v slikah, (R) evolucija Muzeja: 70 zgodb o XX. stoletju, 1948 -2018, Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije 2018, str. 20-21.
  • Marjeta Žebovec, Slovenski književniki rojeni do leta 1899, Ljubljana: Karantanija, 2005.
  • Marjeta Žebovec, Janez Jalen: Pisatelj in duhovnik za vse Slovence, Smlednik 2022. 


Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.