Današnjega dne se starejši prebivalci v Furlaniji in Posočju ne spominjajo radi. V četrtek, 6. maja 1976 ob 20. uri 00 minut in 14,7 sekund so se namreč na področju Posočja zatresla tla z magnitudo 6,5 po Richtrejevi oz. 9 do 10 po Mercallijevi lestvici. Epicenter potresa je bil oddaljen vsega 20,5 km od takratne jugoslovanske meje, pod goro San Simeone, na področju Furlanije. Najbolj prizadeta mesta na italijanski strani so bila Humin, Osoppo, Buja, Majano, Pušja vas, Ratenj, Forgaria in Lusevera, na Slovenskem pa Breginj, Podbela, Žaga, Srpenica, Idrijsko, Logje, Kamno, Ladra in Volarje. Na slovenski strani potres ni terjal smrtnih žrtev. Nastala je zgolj velika gmotna škoda na več kot 5000 hišah in najmanj 800 od njih je bilo primernih zgolj samo še za rušenje.

Novinarske ekipe obeh največjih časopisnih hiš so že nekaj minut po dogodku odhitele na teren. »Bil sem v Drami, na premieri Mihajla Bulgakova »Beg«, ko se je zgodil potres. Predstava je bila seveda prekinjana. Obiskovalci Drame so odhiteli na ulico, jaz pa v uredništvo in nato na teren«, se dogodka spominja takratni fotoreporter časopisa Delo Joco Žnidaršič.

Proti Tolminskem, od koder je bila, po radijskih valovih, sporočena največja škoda, se je s službenim avtomobilom odpeljala tudi ekipa časopisne hiše Dnevnik in sicer novinar Miran Sattler ter fotoreporter Marjan Ciglič. »V kosteh sem občutil sunke potresa, tistega ob 21. uri. Tega občutka se še nisem otresel ko sem nekaj po polnoči brzel proti Kobaridu.«, je zapisal novinar. Ob eni uri sta že prispela v Idrijo, kjer so bili domala vsi prebivalci na cestah, avtomobili pa so postala zasilna prenočišča za tisto noč.

K pomoči so se odzvali domala vsi. Številni so namenili denarno pomoč. V prvih dneh so postavili skupno več kot 700 šotorov in 200 avtomobilskih prikolic. Do konca junija je področje strelo še okoli 400 popotresnih sunkov, od katerih so jih prebivalci čutili skoraj 200.