Vesele velikončne praznike!
Katarina Jurjavčič
16.4.2022
Katarina Jurjavčič
16.4.2022

Vesele velikonočne praznike! O belokranjskih pisanicah.

Peter KOCJANČIČ, Belokranjske pisanice med izdelki domače obrti v DOMu, Ljubljana, 16. marec 1950.  Zbirka Foto Slovenija, črno-beli negativ, FS5293/6

Pobarvana in okrašena jajca so brez dvoma ena od najbolj prepoznavnih dobrot velikonočne mize. Na Slovenskem jih različno poimenujemo: lahko so pirhi, pisanice, pisanke, remenke ali rumenice. Ene najlepših pa tudi najbolj znanih so belokranjske pisanice. Značilni geomerijski in stilizirani okraski se na pisanice rišejo oziroma pišejo s posebno pisalko imenovanim pisač in segretim voskom. Pisanica je seveda tudi značilne rdeče-črne barve. Belokranjske pisanice naj bi se pojavile v drugi polovici 19. stoletju kot način krašenja velikonočnih jajc. Veliko zaslugo za prepoznavnost belokranjskih pisanic ima Božo Račič, lokalni učitelj, ki je domačinke spodbujal k tej umetnosti. Slovensko ime »pisanica« izvira iz besede pisa, ki pomeni črto in tako že sama beseda opredeljuje jajca, ki niso le enotno pobarvana, temveč tudi poslikana in porisana.

Poznamo dva načina krašenja oz. barvanje pirhov v Beli krajini. Za okolico Adlešičev je znano krašenje z voskom (stil batik). To pomeni, da se na jajce najprej nariše vzorce z voskom, potem pa se jajce pobarva. Kjer ni voska, bo barva, pod voskom pa ostane nepobarvano. Druga tehnika je drsanje in pirhi se imenujejo drsanice. Ti so bolj značilne za Metliko, Rosalnice in okolico. V tem primeru jajce najprej pobarvajo, potem pa z nožičem zdrsajo barvo in ustvarijo poslikavo.

Jajca so bila sprva barvana z barvami naravnega izvora. Rumeno barvo so pridobivali iz češminovih korenin in žefrana, sivkasto rdečo barvo iz jelševega in češnjevega lubja, črno pa je dajalo hrastovo lubje. Lepo rdečo barvo je bilo mogoče dobiti tudi iz prevretka pražiljke ali brazilskega lesa (Caesalpinia echinata), ki jo omenja že Valvasor. Še dandanes je zelo uporaben način pridobivanja temno rumenih oziroma rdeče rjavih tonov iz čebulnih listov. Prva polovica 20. stoletja je prinesla prva umetna barvila, uveljavilo pa se je tudi barvanje pirhov z barvo iz krep papirja.

Belokranjski muzej pripravlja delavnico izdelovanja pisank, ki je dostopna tudi prek YouTube povezave


Viri: 

https://lahkihnog-naokrog.si/2021/04/barvanje-pirhov-belokranjske-pisanice.html

https://belokranjski-muzej.si/post/538693/kako-nastane-belokranjska-pisanica

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.