Čilim
Corinne Brenko, Urška Purg
19.4.2022
Corinne Brenko, Urška Purg
19.4.2022

Prepletanje različnih identitet v muzejski predmet: čilim

Tradicionalna ročno tkana volnena tkanina (čilim), izdelana po predlogi računalniškega programa, ki je 100 najbolj reprezentativnih besed, pojavljajočih se v pričevanjih za razstavo ODJUGA, prevedel v unikatne vzorce. Avtorici: Nina Mršnik in Ivana Blaž – Kobeiagi Kilims.


Ljudje se premikamo, selimo, migriramo, nikakor nismo pri miru. Selimo se kot posamezniki, z družino ali v skupinah. Simboli premikanja so vsekakor kovčki, ki so vstopna točka razstave. 

Največji predmet na razstavi ODJUGA: Zgodbe o identitetah na prepihu, ki se zaključuje s prvim majem 2022, je umetniško delo – volnena tkanina čilim, ki uspe narediti nemogoče: v unikatno celoto stke prav tako unikatne in razvejane zgodbe in identitete pričevalcev in pričevalk razstave. Da lahko čilim, tradicionalno ročno tkano volneno preprogo predstavimo, se bomo najprej ustavili pri človeku, migracijah in identiteti. Preko tega bomo spoznali razstavo ODJUGA in njen ne le največji, ampak tudi najbolj barvit predmet.

Ljudje se premikamo, selimo, migriramo, nikakor nismo pri miru. Selimo se kot posamezniki, z družino ali v skupinah. Premikanje je del nas. Odkar človek obstaja, obstajajo migracije, saj smo se ljudje skozi celotno zgodovino človeštva nenehno premikali: prisilno ali prostovoljno, fizično in čustveno. Zato lahko rečemo, da je zgodovina človeka zgodba o njegovi mobilnosti.
Četudi so migracije človekova stalnica in so z nami že čisto od začetka, na ta vidik človeštva pozabljamo ali pa mu pripisujemo status izrednosti, odmika od normalnega stanja. Pri tem običajno pomislimo na selitve v zelo oddaljene kraje in tuje države, čeprav so po svetu med najpogostejšimi notranje migracije. 

Že če samo pogledamo Evropo, ima za sabo živahno zgodovino izseljevanj in priseljevanj. Najprej je do sredine 20. stoletja veljala za značilno območje izseljevanja. V stoletju pred 1930 je staro celino namreč zapustilo 50 milijonov ljudi. Med najbolj priljubljenimi ciljnimi območji štejemo Kanado, Združene države Amerike, Avstralijo, Brazilijo in Argentino.
V obdobju po drugi svetovni vojni pa se je stanje spremenilo: Evropa se je razvila v pomembno destinacijo za priseljence. Od leta 1960 se je število migrantov stalno večalo, po večini kot posledica dekolonizacije ali rekrutacije delovne sile.
Obenem so avtoritarni režimi, ki so oblikovali dvajseto stoletje, pogosto poskušali ustvariti homogeno politično pokrajino, kar je botrovalo notranjemu preseljevanju evropske populacije. Geografska širitev Evropske unije je z združitvijo Nemčije, priključitvijo Portugalske in Španije ter gospodarsko rastjo južnoevropskih držav na eni strani in vihrami, kot sta padec železne zavese in jugoslovanska vojna, na drugi strani, ustvarila veliko število beguncev, ki so iskali (politični) azil v Evropi.
Nadaljnje širitve Evropske unije na vzhod v letih 2004 in 2007 so povzročile znatne migracijske tokove tako na vzhodu kot tudi na zahodu. Pestrost migracij med evropskimi državami se nenehno ohranja.

Migracije za sabo nepreklicno potegnejo tudi prevpraševanje lastne identitete in iskanje odgovora na vprašanji: Kdo sem? Kam (ne) spadam? Socialni teoretiki trdijo, da je identiteta ključnega pomena za vse ljudi: omogoča, da osmislimo svoj obstoj in uredimo svoj svet; oblikujemo svoje norme in vrednote. Identiteta prispeva k temu, kako posamezniki in skupine dojemamo in konstruiramo družbo, kako osmišljamo in kako (pre)delujemo, razmišljamo, glasujemo, se družimo, veselimo, kupujemo, zaznavamo, delamo, jemo, presojamo ali se sproščamo. 
Čeprav je nemogoče postaviti enoznačne definicije identitet, jih pogosto obravnavamo kot samoumevne ter kot nekaj, kar je dano, določeno in ima jasno podobo. Toda praksa vedno znova kaže, da na identitete ne moremo gledati tako poenostavljeno.

V sklopu obsežnega evropskega projekta Identiteta na prepihu je Muzej novejše zgodovine Slovenije dokumentiral in raziskoval dediščino zgodb ljudi in njihovih potomcev, ki so se iz nekdanjih jugoslovanskih republik preselili v Slovenijo v obdobju po drugi svetovni vojni pa vse do slovenske osamosvojitve. Iz tega je nastala tudi participativna razstava z naslovom ODJUGA: Zgodbe o identitetah na prepihu, ki je zasnovana na osebnih izkušnjah več kot štiridesetih pričevalcev. Njihove zgodbe osvetljujejo raznolike, pogosto večplastne razloge za selitev, srečevanje kultur, medkulturne odnose in strategije (pre)oblikovanja individualne ter kolektivne identitete v skupni državi Jugoslaviji in po njenem razpadu v novonastali Republiki Sloveniji. Pri tem pa počlovečijo procese pripadanja, samo-spoznavanja, spominjanja, izključevanja, stigmatizacije, drugačenja – in nenehnega gibanja med njimi. 

Prav na to spreminjanje nakazuje tudi naslov razstave ODJUGA, saj se koncept identitete – kakor zimski sneg ob južnem vetru – iz zaledenele nepremičnosti, statičnosti taja in preide v fluiden proces nenehnega nastajanja in spreminjanja. Obenem pa se naslov hudomušno poigrava še s hegemonskimi stereotipi javnega diskurza, ki pogosto govori o (domnevno) hladni avstro-ogrski slovenskosti in (prav tako domnevno) toplem temperamentu južnejših sosedov. 

Razstava ODJUGA, ki temelji na ustni zgodovini in kot predmet razstave obravnava zgodbe ljudi, se obenem osredotoča na participativne pristope pri razstavnem projektu, ki je zajemal več-mesečno vključujoče delo s pričevalci in demokratičen pristop pri ustvarjanju razstave. Pristop, ki smo ga razvili in izvedeli, je nadgradnja že ustaljenih participativnih praks v slovenskih muzejih in cilja na najvišjo stopnjo participacije. S tem se muzej udejanja kot demokratična ustanova, ki tenkočutno obravnava senzibilne tematike in tako dela za družbo z družbo in skupaj s spremljevalnim katalogom gradi most med različnimi akterji.
ODJUGA obiskovalce najprej uvede v pojem migracij in zgodovino migracijskih procesov v Evropskem prostoru ob dejstvu, da smo ljudje premikajoča se bitja. Nato nadaljuje razstavno pripoved v štirih poglavjih. Vsa poglavja in podpoglavja razstave so naslovljena s citati pričevalcev, ki s tem na kratek in hudomušen način osredinijo tematiko. Prvo poglavje zraven osnovnih informacij o preseljevanju v Slovenijo med leti 1945 in 1991 iz bivših republik Jugoslavije ilustrira različne vzroke za priseljevanje. Naslednje poglavje preide v družinsko intimno sfero in s tem odpira teme: jezik, družina, glasba, hrana, vera, odnosi. Iz varnega družinskega zavetja se razstava premakne v javno sfero, kjer doseže svoj pripovedni vrh in zaplet s prehodom skozi osamosvojitev Slovenije na družbeno področje, ki obiskovalce seznani z močnimi in pogosto bolečimi temami: vojne v Jugoslaviji in begunstvo ter izbrisani, naslavljanje stereotipov, procesov drugačenja, stigmatizacije, izključevanja. V četrti sobi obiskovalci doživijo razplet zgodbe z aktualizacijo in s prikazom sodobnih primerov opolnomočenja in mnoštva identitet pričevalcev, ki jih razumejo kot enakovredne. Osrednje polje raziskovanja, prikazovanja in interpretacije ne zajema torej samo migracijskega procesa ampak tudi prikaz vpliva preseljevalneizkušnje na individualno in kolektivno identiteto, s čimer se ODJUGA pripovedno zaključi in služi kot katarza v pripovednem loku razstave ter ob koncu pozornost usmeri v obiskovalce in v vprašanje, kdo sem jaz.
Bogastvo razstave je v tem, da na prvem nivoju omogoča večplastenin večglasen prikaz zgodovinskega procesa preseljevanja, ki ga v slovenskem muzejskem prostoru prvič obravnavamo celostno; na drugem nivoju pa senzibilizirano in multimedijsko podprto potopitev v človeške zgodbe, ki soustvarjajo slovensko družbo.



Zasnova vzorca čilima ODJUGA: Potek pretvarjanja besed v vzorec za čilim ODJUGA s pomočjo računalniškega programa in slikovnih asociacij na besede na svetovnem spletu.

Razstavo na koncu sklene velik čilim, ki je tradicionalna ročno tkana volnena tkanina, ki se lahko uporablja kot preproga, odeja ali pregrinjalo za pokrivanje postelje ali kavča, lahko pa se uporablja tudi za okrasitev sten in oken. 
Pod čilimom sta podpisani Ivana Blaž in Nina Mršnik, arhitektka iz Bosne ter oblikovalka in ilustratorka iz Slovenije, ki skupaj tvorita Kobeiagi Kilims. Potem ko sta živeli in študirali po vsem svetu, sta danes spet doma na Balkanu, kjer odpirata novo poglavje oživljanja bosanskih čilimov. Zamisel o začetku projekta je dozorela po obisku Bosne in Hercegovine, kjer sta ugotovili, da se skoraj nihče več ne ukvarja s to tradicionalno, stoletja staro obrtjo. Ob tej priložnosti sta spoznali gospo Lejlo, gonilno silo majhne skupnosti žensk v Bosni, ki še danes nadaljuje s proizvodnjo. 
Vzorec pričujočega čilima so izdelali s pomočjo računalniškega programa, ki prevaja vnesene vsebine v unikatne ekspresivne vzorce. Izdelan program deluje na način, da vanj vnesemo tekstualno ali vizualno gradivo. Ta čilim je nastal podlagi izbranih 100 najbolj reprezentativnih besed, ki se pojavljajo v zgodbah pričevalcev razstave ODJUGA: Zgodbe o identitetah na prepihu. Računalniški program je nato teh 100 ključnih besed uporabil za iskanje navezujočih vsebin na svetovnem spletu. Izbrano preneseno digitalno gradivo so nato obdelale algoritmične predelovalne metode, ki so iz binarnih podatkov ustvarile unikatne vizualne abstrakcije. Rezultat takšnega procesa so abstrahirani vzorci, ki so zaradi načina delovanja programa neponovljivi. Vzorce so v delavnici gospe Lejle s pomočjo tradicionalnih obrtnih izvedli za razstavo ODJUGA. S tem smo uvodno snovanje in vezenje razstave, ki se preko zgodb plete vse do konca, sklenili v skupnem umetniškem delu, ki s svojo barvitostjo simbolno odslikava pestrost identitet posameznikov z migracijskimi izkušnjami.

Človek je torej premikajoče se bitje. Vsak od nas ima zgodbo preseljevanja v svoji družini –  če je že nismo izkusili na lastni koži. To prispeva pomembno nit v nizu identitet, ki jim pravimo jaz in ki jutri mogoče ne bo več enak današnjemu. Na tem mestu vas vabimo, da z nami delite svoje zgodbe in primaknete svoj košček k mozaiku zgodb

Za konec pa se želimo še enkrat zahvaliti vsem pričevalcem, ki so nam med pripravo projekta zaupali svoje osebne in družinske zgodbe, se odzvali na javni poziv, udeleževali posvetovanj in delavnic snovanja razstave ter s predmeti, predlogi in komentarjj soustvarjali razstavo ter razmišljali z nami. Vi ste resnični ustvarjalci in srce razstave ODJUGA: zgodbe o identitetah na prepihu. V čast nam je bilo sodelovati z vami.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.