Litijski pustni karneval
Andreja Zupanec Bajželj
25.2.2022
Andreja Zupanec Bajželj
25.2.2022

Litijski pustni karneval

Marjan CIGLIČ, Litija, pustna nedelja, 14. februar 1974. Fond Marjana Cigliča, črno-beli negativ, leica, inv. št.: MC740203/26a.

Litija je med letoma 1957 in 1983 zasedala med slovenskimi karnevalski mesti prav posebno mesto. Karnevalski sprevod je po mestnih ulicah navadno krenil na pusto nedeljo. Pot so začeli na lokaciji Na stavbah, na levem bregu Save, se nato podali čez most ter po stari cesti skozi Litijo. V starem delu mesta je stal tudi oder, od koder do voditelji karnevala po zvočnikih spremljali karneval. Pustna povorka se je nato podala do stanovanjskih blokov na Rozmanovem trgu ter se nato vračala po Zasavski cesto čez most do začetne točke. Vsako leto je privabila med deseti in dvajset tisoč obiskovalcev, v sprevodu pa sta sodelovali tudi dve godbi. 

Vodstvo karnevala se je vsako leto odločilo za aktualno problematiko karnevala, kateri so sledile posamezne maske in pustne skupine. Leta 1974 so tako v Litiji obravnavali problematiko energetske krize. 14. februarja 1974 so ulice Litije napolnili šejki, ki so v zameno za litijske smeti Litijanom ponujali nafto. Poleg polnih sodčkov nafte so svojo rešitev ponudili tudi domačini, ki so za čisto pogonsko gorivo ponudili kar domačne gorivo - šmarnico. Litijski pustni karneval je s svojim fotoaparatom spremljal Dnevnikov fotoreporter Marjan Ciglič. 


Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.