150. obletnica rojstva Jožeta Plečnika
Domen Kaučič
21.1.2022
Domen Kaučič
21.1.2022

150. obletnica rojstva Jožeta Plečnika

Neznan avtor, Novi trg z Narodno univerzitetno knjižnico v ozadju, Ljubljana, čas po drugi svetovni vojni. Fotografska zbirka Foto Slovenija II, črno-beli negativ, leica, inv. št. FSII1_6.

Jože Plečnik je zagotovo eden izmed največjih slovenskih arhitektov. Rodil se je 23. januarja 1872. Leta 2022 tako praznujemo 150. obletnico rojstva. Obletnico bomo na blogu počastili s predstavitvijo enega izmed najpomembnejših arhitektovih del, ki je Nacionalna in univerzitetna knjižnica (NUK). Stavba se s svojo mogočnostjo navezuje na baročni Deželni dvorec, ki je nekoč stal na istem mestu, a je bil v potresu leta 1895 usodno poškodovan. Potreba po nacionalni knjižnici se pojavi že z nastankom Univerze v Ljubljani leta 1919. Plečnik si je knjižnico zamislil že v dvajsetih letih a sprva na mestu današnjega Narodnega muzeja na Šubičevi ulici. Knjižnico si je namerno zamislil v bližini parka Tivoli, saj si je v njem arhitekt načrtoval univerzitetno četrt z vsemi fakultetami. Prvi načrt zgradbe, ki je kasneje postala ta, ki jo poznamo danes, je Plečnik izdelal leta 1930. Do same gradnje ga je sicer še velikokrat in močno spremenil. 

Fasada je sestavljena iz opeke in rustikalnih kamnitih vložkov. Okna so zasnovana v obliki odprtih knjig in nekoliko izstopajo iz fasade. Plečnik je knjižnico zasnoval kot tempelj znanja, kar je nakazano tudi s simbolnim okrasnim vencem, ki se vije ob vrhu stavbe. Posameznik v knjižnico vstopi skozi vrata, ki jih je zasnoval po vzoru Panteona.   V pritličje je umestil pisarne, predavalnice in skladišča, v prvo nadstropje pa je postavil grafično zbirko, razstavno dvorano, profesorsko čitalnico, prostore za vodstvo knjižnice in glavno čitalnico. Do te se vije neprekinjena »obredna« pot, ki se vzpenja s temnega stopnišča pri vstopu v knjižnico proti vstopu do glavne čitalnice, svetlobi – znanju. Oprema glavne čitalnice je v celotni Plečnikovo delo. Del te so tudi stoli, ki jih je Plečnik rad oblikoval. Tiste, ki jih je namenil za uporabo ob učenju, je rad oblikoval tako, da so bili neudobni, kar naj bi učencu oz. študentu omogočalo večjo koncentracijo in v njem vzbujalo manj želje po spanju.1


Neznan avtor, gradnja Narodne univerzitetne knjižnice, Ljubljana, med letoma 1930 in 1941. Fotografska zbirka časopisa Slovenec, črno-bela fotografija, inv. št. SL2069.
1 Hrausky, Jože Plečnik, 158–160 in Krečič, Jože Plečnik, 226–230.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.