Sfinga, 400 m visoki steber v Severni triglavski steni z edinstveno obliko – pravilno izklesanim kamnitim obrazom, je bila od nekdaj privlačna za plezalce. Tudi Aleš Kunaver, znani slovenski alpinist in vodja šestih jugoslovanskih alpinističnih odprav, se je več let vračal k njej in poskušal preplezati njen vzhodni del. Pred 60-timi leti, 24. avgusta 1961, pa mu je uspelo skupaj z alpinistom in prijateljem Kazimirjem Drašlarjem – Mikcem. Že prvi dan plezanja v steni, 22. avgusta, se pojavi nevihta in vse železje zaradi varnosti, da ne bi privleklo strele, spustita po vrvi pod previs. V steni dvakrat bivakirata in uspešno izstopita na Sfingino ravno teme. Tako sta Kunaver in Drašlar v Sfingi potegnila prvo smer, alpinist Ante Mahkota pa je leta 1966 s soplezalcem Petrom Štetininom Sfingo preplezal čez njen profil.  V steni je Kunaverja in Drašlarja s teleobjektivom z roba stene nekaj časa spremljal fotoreporter časopisa Delo Dušan Gostinčar in v tedniku Tovariš je bila o podvigu objavljena obsežna fotoreportaža.