Vrnitev Primorske
Lara Premrn
15.9.2021
Lara Premrn
15.9.2021

Vrnitev Primorske

Marjan Pfeifer st., Okrasitev Kontovela s parolami, slavoloki in zastavami ob pričakovanju mednarodne razmejitvene komisije, Kontovel, 7. marec 1946. Zbirka Foto Slovenija, črno-beli negativ, leica, inv. št.: FS3073/23a.

Marjan Pfeifer st., Manifestacije in pričakovanje mednarodne komisije v Trstu, Trst, 26. marec 1946. Zbirka Foto Slovenija, črno-beli negativ, leica, inv. št.: FS3132/25a.


Na današnji dan, 15. septembra, praznujemo državni praznik dan vrnitve Primorske k matični domovini. Spominjamo se 15. septembra 1947, ko je v veljavo stopila pariška mirovna pogodba, ki je Jugoslaviji in hkrati tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske.

Kako pa je prišlo do sklenitve Pariške mirovne pogodbe?

Veliki trije so na konferenci v Potsdamu avgusta 1945 ustanovili Svet zunanjih ministrov velikih sil, ki naj bi začel pripravljati mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Madžarsko, Bolgarijo in Finsko. Jugoslovanska vlada je 15. septembra 1945 konferenci Sveta zunanjih ministrov v Londonu predložila memorandum glede Julijske krajine in Trsta, ki je bil zemljepisno, etnografsko, zgodovinsko in gospodarsko argumentiran. Edvard Kardelj, ki je bil vodja delegacije, se je zavzel za obnovitev nekdanje avstro-ogrsko-italijanske meje z nekaj popravki, za Trst pa je predlagal status federalne enote. Ob pogajanjih je tako na jugoslovanski kot tudi italijanski strani potekala velika propagandna akcija, ki so jo spremljale številne manifestacije in demonstracije.

Marca in prve dni aprila 1946 je na pobudo Sveta zunanjih ministrov Julijsko krajino obiskala mednarodna razmejitvena komisija, katere naloga je bila preučiti razmere na spornem mejnem območju in predlagati najprimernejšo rešitev meje med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslaviji je bilo najbolj naklonjeno sovjetsko poročilo, najmanj pa ameriško. Največji kompromis je ponujal francoski predlog, ki je temeljil na etničnem ravnotežju. Slednjega so z nekaj popravki sprejeli 2. julija 1946 in ga vključili v mirovno pogodbo z Italijo. Tako je Jugoslavija dobila ozemlje vzhodno od francoskega mejnega predloga, zahodno območje pa je bilo razdeljeno na dva dela – severni del je pripadal Italiji, južni del pa je tvorilo Svobodno tržaško ozemlje (STO).[1]

Mirovna pogodba z Italijo je bila podpisana 10. februarja 1947 v Parizu, veljati pa je začela 15. septembra istega leta. Takrat je prezidij ljudske skupščine FLRJ izdal ukaz o razširitvi veljavnosti zakonov in ustave na priključeno ozemlje, tri dni kasneje, 18. septembra 1947, je z razširitvijo zakonov ustave sledil tudi prezidij ljudske skupščine LRS.[2] Ob priključitvi Primorske Jugoslaviji so po celotni Primorski potekale številne manifestacije. Ena izmed takšnih je bila tudi v Šempetru pri Gorici, kjer je kot govornik nastopil član IO OF France Bevk, ki je izrazil razočaranje nad razmejitvijo Goriške pokrajine in izgubo Gorice. Velika manifestacija je potekala tudi 21. septembra na Lijaku, ki se jo je udeležil tudi sam državni vrh, z Mihom Marinkom (takratnim predsednikom vlade Ljudske republike Slovenije) na čelu.[3]




[1] Troha, Nevenka. “Zahodna meja med letoma 1945 in 1954”. V: Začasna meja: življenje in hrepenenje v coni A (1945–1947), ur. Kaja Širok, 19. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2017.

[2] Prav tam, 35.

[3] Ukmar, Dragica. “Začetki gradnje Nove Gorice”. Kronika (Ljubljana), 41/2 (1993), 24. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8JX5OMG1/ebf11280-6890-4eb3-937f-1383d5fe098e/PDF

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.