Na današnji dan, 15. septembra, praznujemo državni
praznik dan vrnitve Primorske k matični domovini. Spominjamo se 15. septembra
1947, ko je v veljavo stopila pariška mirovna pogodba, ki je Jugoslaviji in
hkrati tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske.
Kako pa je
prišlo do sklenitve Pariške mirovne pogodbe?
Veliki trije so na konferenci v Potsdamu avgusta 1945
ustanovili Svet zunanjih ministrov velikih sil, ki naj bi začel pripravljati
mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Madžarsko, Bolgarijo in Finsko. Jugoslovanska
vlada je 15. septembra 1945 konferenci Sveta zunanjih ministrov v Londonu
predložila memorandum glede Julijske krajine in Trsta, ki je bil zemljepisno,
etnografsko, zgodovinsko in gospodarsko argumentiran. Edvard Kardelj, ki je bil
vodja delegacije, se je zavzel za obnovitev nekdanje avstro-ogrsko-italijanske
meje z nekaj popravki, za Trst pa je predlagal status federalne enote. Ob
pogajanjih je tako na jugoslovanski kot tudi italijanski strani potekala velika
propagandna akcija, ki so jo spremljale številne manifestacije in demonstracije.
Marca in prve dni aprila 1946 je na pobudo Sveta zunanjih
ministrov Julijsko krajino obiskala mednarodna razmejitvena komisija, katere
naloga je bila preučiti razmere na spornem mejnem območju in predlagati
najprimernejšo rešitev meje med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslaviji je bilo
najbolj naklonjeno sovjetsko poročilo, najmanj pa ameriško. Največji kompromis
je ponujal francoski predlog, ki je temeljil na etničnem ravnotežju. Slednjega
so z nekaj popravki sprejeli 2. julija 1946 in ga vključili v mirovno pogodbo z
Italijo. Tako je Jugoslavija dobila ozemlje vzhodno od francoskega mejnega
predloga, zahodno območje pa je bilo razdeljeno na dva dela – severni del je
pripadal Italiji, južni del pa je tvorilo Svobodno tržaško ozemlje (STO).[1]
Mirovna pogodba z Italijo je bila podpisana 10. februarja
1947 v Parizu, veljati pa je začela 15. septembra istega leta. Takrat je
prezidij ljudske skupščine FLRJ izdal ukaz o razširitvi veljavnosti zakonov in
ustave na priključeno ozemlje, tri dni kasneje, 18. septembra 1947, je z
razširitvijo zakonov ustave sledil tudi prezidij ljudske skupščine LRS.[2] Ob priključitvi Primorske
Jugoslaviji so po celotni Primorski potekale številne manifestacije. Ena izmed
takšnih je bila tudi v Šempetru pri Gorici, kjer je kot govornik nastopil član
IO OF France Bevk, ki je izrazil razočaranje nad razmejitvijo Goriške pokrajine
in izgubo Gorice. Velika manifestacija je potekala tudi 21. septembra na
Lijaku, ki se jo je udeležil tudi sam državni vrh, z Mihom Marinkom (takratnim
predsednikom vlade Ljudske republike Slovenije) na čelu.[3]