Sodelovanje med Marjanom Pfeiferjem in Lojzetom Spacalom sega v čas po drugi svetovni vojni, ko meja z Italijo še ni bila dokončno določena. Študijski odsek pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru za Slovensko primorje in Trst je skupaj z Oddelkom za mejna vprašanja v Ljubljani in Ministrstvom za zunanje zadeve v Beogradu nameraval dokazovati potek zahodne meje z različnimi dokumenti, ki bi kazali na večinsko slovensko prebivalstvo in njegovo kulturo na spornem mejnem območju. S tem namenom je bila ustanovljena posebna skupina, ki sta jo med drugim sestavljala tudi akademski slikar Lojze Spacal in fotograf Tiskovnega urada – Marjan Pfeifer. Njuna naloga je bila potovati po Primorskem ter zbirati in fotografirati zanimivosti okolja in tamkaj živečih ljudi. Pomembno je bilo vse, kar je dokazovalo slovenski izvor ali sorodnost s Slovenci onstran takratne zahodne meje. [1] 

Na fotografijah Marjana Pfeiferja, ki so nastale v tem obdobju, se pogosto pojavi tudi podoba slikarja Lojzeta Spacala med ustvarjanjem v tržaškem okolju, iz katerega je črpal navdih za svoja likovna dela. Navadno je v naravi napravil le ohlapne skice, ki jih je nato dokončno izčistil v svojem ateljeju, v obliki grafičnih in slikarskih tehnik.

[1] SI AS 1816, Okrožni NOO za Goriško okrožje, šk. 10/1, »Fotoposnetki naravnih in krajevnih lepot v Brdih in v Soški dolini«.