Fotograf Marjan Pfeifer
je junija 1946 obiskal Prekmurje. V objektiv je ujel štorklje, slamnate strehe
in žitna polja, zanimalo pa ga je tudi, kje polnijo steklenice z mineralno
vodo. Že leta 1833 je Friderich Karl Henn, študent medicine, odkril mineralne
vrelce na tem območju. Kasneje se je vrnil v te kraje, odkupil zemljišče in začel
iskati glavno žilo vrelca. Iz globine 17 metrov so bile leta 1869 napolnjene
prve glinene steklenice mineralne vode, prodaja le-teh pa je skokovito narasla z
izgradnjo železniške proge med Radgono in Ljutomerom, ki je olajšala transport
pijače po širši okolici. V prvi polovici 20. stoletja je bila mineralna voda
oziroma slatina Radenska priznana kot zdravilna voda, saj jo črpajo iz
naravnega vrelca, ki vsebuje večjo količino razstopljenih mineralnih snovi in
ogljikovega dioksida, prav slednje pa dobro vpliva na človeški organizem.
Sprva je etiketo Radenske
krasil palček. Po ljudskem izročilu naj bi bil prav palček tisti, ki je ljudem
povedal, da ima voda iz vrelca zdravilno moč. Šele kasneje so zaščitni znak
Radenske postala tri srca, avtorja Milka Bambiča iz Trsta. Zakaj tri srca?
Posamezne vrelce so namreč do takrat med seboj ločili po številu src, in sicer
Zdravilni je imel tri srca, Kraljevi dve, Gizelin pa eno srce.