Fotograf Marjan Pfeifer je junija 1946 obiskal Prekmurje. V objektiv je ujel štorklje, slamnate strehe in žitna polja, zanimalo pa ga je tudi, kje polnijo steklenice z mineralno vodo. Že leta 1833 je Friderich Karl Henn, študent medicine, odkril mineralne vrelce na tem območju. Kasneje se je vrnil v te kraje, odkupil zemljišče in začel iskati glavno žilo vrelca. Iz globine 17 metrov so bile leta 1869 napolnjene prve glinene steklenice mineralne vode, prodaja le-teh pa je skokovito narasla z izgradnjo železniške proge med Radgono in Ljutomerom, ki je olajšala transport pijače po širši okolici. V prvi polovici 20. stoletja je bila mineralna voda oziroma slatina Radenska priznana kot zdravilna voda, saj jo črpajo iz naravnega vrelca, ki vsebuje večjo količino razstopljenih mineralnih snovi in ogljikovega dioksida, prav slednje pa dobro vpliva na človeški organizem.

Sprva je etiketo Radenske krasil palček. Po ljudskem izročilu naj bi bil prav palček tisti, ki je ljudem povedal, da ima voda iz vrelca zdravilno moč. Šele kasneje so zaščitni znak Radenske postala tri srca, avtorja Milka Bambiča iz Trsta. Zakaj tri srca? Posamezne vrelce so namreč do takrat med seboj ločili po številu src, in sicer Zdravilni je imel tri srca, Kraljevi dve, Gizelin pa eno srce.