Fizkultura oziroma telovadba je imela že pred drugo svetovno vojno izjemno pomembno vlogo, ki se je odražala predvsem v obnovljenem sokolskem gibanju med obema vojnama. Telovadba ni bila edini smisel delovanja telovadnih društev pri nas, saj so se člani tovrstnih društev tudi nacionalno-politično udejstvovali, tako so bili člani sokolskega gibanja eni izmed ustanovnih članov osvobodilne fronte.

Do leta 1945 se je telesna kultura delila na telovadbo (poudarjala vzgojni smoter) in šport (poudarjal individualnost in profesionalnost). Po drugi svetovni vojni pa je v jugoslovanskem prostoru sokolsko gibanje s predvojno telesno vzgojo nadomestila sovjetska socialistična fizkultura, ki je prej razdeljeno telovadbo in šport združila, predvsem pa je stremela k vsestranskosti in množičnosti. To pomeni, da bi se ljudje iz vseh družbenih slojev ukvarjali z različnimi športnimi panogami.

Maja 1945 je bil v Beogradu ustanovljen Fizkulturni odbor Jugoslavije (FOJ), iz katerega se je oblikoval Fizkulturni odbor Slovenije (FOS), kasneje preimenovan v Fizkulturno zvezo Slovenije (FZS). Ta je združil telovadne, športne in planinske organizacije.[1] Istega leta so bila organizirana prva športna tekmovanja in prireditve, med katerimi so poseben ugled uživali fizkulturni zleti. Slednji so precej spominjali na predvojne sokolske. Bili so množično obiskani, tako se je npr. 1. zleta Zveze fizkulturnih društev v Ljubljani udeležilo 25.000 udeležencev iz celotne Slovenije. Tovrstni zleti pa niso imeli zgolj športnega pomena, temveč so bili tudi sredstvo propagande in posledično politično angažirani. Fizkulturniki so tako pod vodstvom mladinske organizacije izvajali Titovo štafeto, se vključevali v mladinske delovne brigade ipd.

Glavna naloga Fizkulturne zveze Slovenije je bila »vzgoja vaditeljskega kadra«. Organiziranih je bilo več tečajev in šol za vaditelje, ob tem pa so poudarili, da je na univerzi potrebno osnovati fizkulturno institucijo, ki bi skrbela za razvoj fizkulturnega učiteljskega kadra za osnovne, srednje in višje šole.[2]

Marjan Pfeifer starejši se je kot fotoreporter udeležil 1. zleta Zveze fizkulturnih društev Slovenije v Ljubljani, ki je potekal med 17. in 19. avgustom 1945. Na začetku avgusta je bilo za atlete na igrišču bivšega ljubljanskega športnega kluba Primorje organizirano izbirno tekmovanje. Organizatorji so imeli pri izvedbi tekmovanja več težav, saj so bila po vojni igrišča in tudi sama oprema v precej slabem stanju. Prvi zlet je potekal na Plečnikovem stadionu v Ljubljani, udeležil pa se ga je tudi takratni slovenski politični vrh, in sicer predsednik vlade Boris Kidrič, minister za zunanje zadeve Zoran Polič, minister za gradnje dr. Miha Kambič, generalni major Levičnik in zastopniki sovjetske vojaške misije.