Motošport v samostojni Sloveniji

Ljubljana, četrtek, 6. 5. 2021
Za vas pripravil AMZS
Zgodovina slovenskega motošporta se je začela pisati 29. avgusta 1920 na takrat makadamski cesti od Podlipe do Smrečja, na kateri je potekala prva motociklistična dirka na ozemlju Slovenije. Trasa je bila dolga osem kilometrov z višinsko razliko 350 metrov. Od 21 prijavljenih tekmovalcev jih je štartalo 16, drugi prijavljeni pa zaradi težav z motocikli niso nastopili. Najboljši skupni čas je dosegel Viktor Barešič z 11:24, drugi je bil Wolf z 11:26, tretji Ogrin z 12:11. Že mesec pozneje, 26. septembra 1920, so sledile krožne moto dirke na vojaškem vežbališču v Mostah pri Ljubljani, 9. septembra leta 1921 je MK Ilirija izvedel dirko na 860 metrov dolgi progi na Ljubljanski grad, 18. septembra pa na 10 kilometrov dolgi progi od Gašteja (predela Kranja) do Medvod. Temelji slovenskega športnega motociklizma so bili s tem položeni in utrjeni. Dirkanje z motocikli se je nato razširilo po drugih krajih Slovenije, kjer so ustanavljali klube in organizirali dirke.
Slovenski avto-moto športniki so bili zelo uspešni že v desetletjih, preden so lahko nastopali za samostojno državo. To še zlasti velja za Ludvika Stariča, voznika, ki je zaznamoval motošport v 30. letih 20. stoletja in ki si je s svojimi odličnimi dosežki pridobil naziv Leteči Kranjec. Najprej se je meril na cestnih dirkah, kasneje pa se je posvetil dirt tracku, predhodniku speedwaya. Velja za prvega slovenskega motošportnega šampiona, ki je osvajal najvišja mesta tudi na največjih mednarodnih dirkah. Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, kjer je med 60 slovenskimi športniki še vedno edini motošportnik. 

Več kot dostojne naslednike je dobil Starič tudi v voznikih, ki imajo privilegij, da tekmujejo pod slovensko zastavo. Nove generacije tekmovalcev, ki so se začele kaliti ob slovenskem osamosvajanju, so namreč slovenski motošport popeljale v sam svetovni vrh, ob njihovih zmagah pa doni Zdravljica na športnih prizoriščih in tekmovališčih širom po svetu. Slovenski motošportniki so z osvajanjem naslovov evropskih in svetovnih prvakov poskrbeli za uspehe, ki sodijo med največje dosežke slovenskega športa, za najuspešnejšega pa velja motokrosist Tim Gajser, ki mu je doslej uspelo osvojiti že štiri naslove svetovnega prvaka. 

Avto-moto zveza Slovenije je slovenske motocikliste vzela pod svoje okrilje po drugi svetovni vojni in prek Avto-moto zveze Jugoslavije poskrbela za njihovo mednarodno športno udejstvovanje. Po osamosvojitvi Slovenije je AMZS oktobra leta 1992 kot nacionalna športna zveza za vse zvrsti motociklističnega športa postala članica mednarodne motociklistične zveze FIM, s čimer slovenskim dirkačem omogoča, da nastopajo na mednarodnih dirkah, slovenski prireditelji pa lahko organizirajo mednarodne dirke.  
V časopisu Šport so v 11. številki, ki je izšla 4. septembra 1920, poročali o dirki. Foto: AMZS
V časopisu Šport so v 11. številki, ki je izšla 4. septembra 1920, poročali o dirki. Foto: AMZS
Ludvik Starič v akciji. Foto: AMZS
Ludvik Starič v akciji. Foto: AMZS

Najpomembnejši mejniki slovenskega motošporta od osamosvojitve Slovenije

1994

Silvin Vesenjak kot prvi slovenski voznik endura nastopi na dirki svetovnega prvenstva v enduru.

1996

Jani Sitar zmaga na dirki evropskega prvenstva v motokrosu. Ta uspeh je dosegel na dirki v Loketu v razredu do 250 ccm.

1998

Slovenska motokros reprezentanca v sestavi Sašo Kragelj, Roman Jelen in Boštjan Kampuš osvoji 9. mesto na svetovnem Pokalu narodov v Foxhillu v Angliji, kar je doslej najboljša uvrstitev slovenske reprezentance na olimpijadi motokrosa. 

Speedwayist Matej Ferjan osvoji 3. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu.

Igor Jerman kot član ekipe Kawasaki France zmaga na 24-urni dirki vztrajnostnega motociklizma v Le Mansu. Jerman je najmlajši tekmovalec ekipe in tudi najmlajši v zgodovini te dirke, ki mu je to uspelo. 

Jerman nastopa na svetovnem prvenstvu superbike, kar nadaljuje tudi leta 1999, ko sezono konča na visokem 14. mestu med 56 dobitniki točk.

2000

Matej Ferjan postane evropski prvak v speedwayu. V letih 2001 in 2002 kot prvi Slovenec nastopa na dirkah svetovnega prvenstva. 

2002

Slovenski dirkač je prvič član ekipe, ki osvoji naslov svetovnega prvaka. To je uspelo Igorju Jermanu, članu ekipe Zongshen – osvojili so naslov svetovnega prvaka v vztrajnostnem motociklizmu. 

Motokrosista Sašo Kragelj in Jaka Može sta prva Slovenca z naslovom evropskega prvaka v motokrosu: Kragelj je bil najboljši v razredu Open, Može pa v razredu 125 junior. 

Matej Žagar osvoji naslov mladinskega evropskega prvaka v speedwayu.

2003

Roman Jelen osvoji 3. mesto na dirki svetovnega prvenstva v motokrosu v Italiji, in sicer v kategoriji do 650 ccm, ki je bila takrat najmočnejša kategorija. 

2004

Matej Žagar osvoji naslov članskega evropskega prvaka v speedwayu. Uspeh ponovi še leta 2008.

2005

Aleš Hlad osvoji naslov evropskega prvaka v supermotu. 

Milan Špendal osvoji naslov evropskega prvaka v prvenstvu prikoličarjev.

Luka Nedog postane evropski prvak v cestnem motociklizmu v kategoriji supersport 600.

Na dirki svetovnega prvenstva v speedwayu v Krškem Matej Žagar osvoji 3. mesto.

2006

Beno Štern osvoji naslov evropskega prvaka v supermotu.

Slovenska supermoto reprezentanca v sestavi Hlad, Štern in Marjan Habat zmaga na evropskem Pokalu narodov v Plevnu (Bolgarija).

Aleš Hlad zmaga na dirki svetovnega prvenstva v supermotu v Grčiji in na dirkah svetovnega prvenstva prvič v čast slovenskega motošportnika odmeva Zdravljica.

2007

Boštjan Skubic osvoji naslov evropskega prvaka v razredu superstock 1000. 

Tim Gajser osvoji svoj prvi naslov evropskega prvaka, in sicer v razredu do 65 ccm.

2009

Igor Jerman osvoji še en naslov svetovnega prvaka v vztrajnostnem motociklizmu, tokrat kot član ekipe Yamaha Austria Racing Team. 

Matevž Irt osvoji prvo slovensko zmago na dirkah svetovnega prvenstva v motokrosu. Konkurenco razreda MX3 premaga na dirki na Jastrebarskem na Hrvaškem. 

Tim Gajser osvoji svoj drugi naslov evropskega prvaka, tokrat v razredu do 85 ccm.

2010

Uroš Nastran osvoji naslov evropskega prvaka v supermotu.

2012

Tim Gajser osvoji dvojno krono, naslovu mladinskega svetovnega prvaka doda tudi naslov najboljšega na stari celini. Obakrat v razredu do 125 ccm.

2013

Klemen Gerčar postane svetovni prvak v motokrosu v razredu MX3.

2014

Matej Žagar prvič zmaga na dirki svetovnega prvenstva v speedwayu – tekmece premaga na preizkušnji na Finskem. Sezono konča na skupnem 5. mestu. V nadaljevanju kariere na različnih prizoriščih zmaga še štirikrat. 

2015

Tim Gajser pokori vso konkurenco svetovnega prvenstva razreda MX2 in postane svetovni prvak.

Slovenska reprezentanca v enduru prvič in edinkrat doslej nastopi na dirki Six Days. 

2016

Tim Gajser prvič postane svetovni prvak v najprestižnejši kategoriji svetovnega prvenstva v motokrosu – v razredu MXGP.

2017

Jan Poropat osvoji naslov evropskega prvaka v minimotu.

2019

Tim Gajser še drugič postane svetovni prvak v elitnem razredu MXGP.

2020

Tim Gajser ubrani naslov svetovnega prvaka v motokrosu v elitnem razredu MXGP.  


Še več si lahko preberete na spletni strani AMZS.
Tim Gajser ob osvojitvi naslova leta 2019. Foto: AMZS

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.