Kratek oris olimpijskih iger in slovenski uspehov na njih

Ljubljana, četrtek, 8. april 2021

Avtorica besedila: Andreja Zupanec Bajželj, višja kustosinja

Božo ŠTAJER, Sabljač Rudolf Cvetko. Ljubljana, leto neznano. Fotografski fond Božo Štajer, črno-beli negativ, 9 x 6 cm, inv. št.: BŠ178/5.
Svetozar BUSIĆ, Sabljač Rudolf Cvetko. Ljubljana, 1976. Fotografska zbirka Delo, črno-beli negativ, leica, inv. št.: DE5684/1.
V imenu vseh nastopajočih športnikov prisegam, da bomo na teh olimpijskih igrah spoštovali in upoštevali pravila iger, zavezujemo se športu brez uporabe dopinga in prepovedanih substanc, ter da bomo nastopili v pravem športnem duhu, za slavo športa in čast naše reprezentance.(Olimpijska prisega)

Tako se glasi olimpijska prisega na katero športniki prisegajo na uvodni slovesnosti olimpijskih iger vse od leta 1920 naprej. Olimpijske igre so tekmovanja športnikov v posameznih in moštvenih tekmovanjih in so sestavni del olimpijad (štiriletnega olimpijskega obdobja).

Prve olimpijske igre moderne dobe so se začele v Atenah leta 1986. Iger se je udeležilo le 14 držav, tekmovalo pa je zgolj 241 tekmovalcev v 9 športih. Vseeno pa so prve olimpijske igre požele velik uspeh, saj je bilo to tedaj vendarle največji mednarodni športni dogodek vseh časov. Slovenski športniki so prvič sodelovali leta 1912 v Stockholmu na Švedskem. Na igrah je sodeloval sabljač Rudolf Cvetko (1880-1977), ki je kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro medaljo v ekipnem tekmovanju s sabljo.  
V začetku so se izvajale le poletne olimpijske igre, zimske igre pa so začeli organizirati šele leta 1924 v Chamonixu, Franciji. Olimpijski pravilnik za zimske olimpijske igre priznava vse športne discipline, ki se odvijajo bodisi na snegu, bodisi na ledu. Na prvih zimskih olimpijskih igrah leta 1924 je tako sodelovalo 16 narodov v 16 športnih disciplinah. Slovenski športniki so prvo zimsko olimpijsko medaljo osvojili leta 1984 in sicer na olimpijskih igrah, ki so potekale v Sarajevu. Srebrno medaljo v veleslalomu je osvojil smučar Jure Franko (1962-). 
Janez PUKŠIČ, Olimpijske igre v Sarajevu. Mimohod jugoslovanske reprezentance na uvodni prireditvi olimpijskih iger. Februar, 1984. Fotografska zbirka Delo, črno-beli negativ, leica, inv. št.: DE6662/27.

Vse od leta 1992 so potekale tako poletne kot zimske olimpijske igre v istem letu. Po letu 1992 pa se poletne igre izvajajo v prvem letu olimpijade in zimske v tretjem letu. Zaradi te odločitev so bile zimske olimpijske igre leta 1994 v Lillehammerju organizirane zgolj dve leti po prejšnjih. 

Za šport invalidov sta pomembi dve prelomnici čas po drugi svetovni vojni in rehabilitacija vojakov s poškodbami hrbtenjače. Začetki tekmovanj so tako povezani z »bolnišničnimi igrami« v angleškem mestu Stoke Mandeviluu leta 1948. Šport invalidov se je zaokrožil v Mednarodnem paraolimpijskem komiteju (MPK), ki je bil ustanovljen 22. septembra 1989 v Düsseldorfu v Nemčiji. Prve paraolimpijske igre so potekale leta 1960 v Rimu, leta 1976 pa so bile uvedene tudi zimske. Slovenski športniki invalidi so se v okviru jugoslovanske reprezentance prvič udeležili poletnih paraolimpijskih iger leta 1972 v Heidenlergu (Nemčija). Na njih je Slovenec Jože Okoren v metu diska osvojil prvo (bronasto) medaljo za športnike paraplegike in tetraplegike v takratni Jugoslaviji. Le nekaj ur za njim pa je zlato medaljo osvojila še Pavla Sitar Benček v vožnji na 60 metrov. Prvič so se slovenski športniki zimskih paraolimpijskih iger udeležili leta 1976 v Örnsköldsviku. 

Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991, je nastopilo tudi vprašanje mednarodnega političnega in športnega priznanja. Olimpijski komite Slovenije (OKS) je bil ustanovljen že 15. oktobra 1991, na volilni skupščini 17. decembra 1991 pa je bila za prvega predsednika izvoljen dr. Janez Kocjančič. Olimpijski komite Slovenije je bil 17. januarja 1992 začasno priznan in povabljen, da se »udeleži XVI. zimskih in XXV. poletnih olimpijskih iger v Albertvillu (Francija) in Barceloni (Španija)«. 5. februarja 1992 je bil na seji Mednarodnega olimpijskega komiteja OKS priznan kot polnopravni član MOK, s čimer so slovenski športniki že čez tri dni lahko samostojno zakorakali na olimpijsko prizorišče.
Zimska bunda podjetja Mont Metka, del uradne oprave udeležencev na olimpijskih igrah v Albertvillu leta 1992. Zbirka Civilni tekstil.
Maskota olimpijskih iger v Albertvillu leta 1992. Zbirka Civilni tekstil.
Nace BIZILJ, Portret smučarskega skakalca Francija Petka. Planica, 1990. Fotografski fond Nace Bizilj, črno-beli negativ, leica, inv. št.: NB707/39.
Nace BIZILJ, Portret smučarke Nataše Bokal. Leto 1991. Fotografski fond Nace Bizilj, črno-beli negativ, leica, inv. št.: NB9101/20.
Prve zimske olimpijske igre, ki so se jih pod slovensko zastavo udeležili športniki in športnice so potekale med 8. in 23. februarjem 1992 v francoskem Albertvillu. Prvih olimpijskih iger se je udeležilo 28 slovenskih športnikov in športnic, ki so tekmovali v 23 športih disciplinah. Slovenski zastavonoša na uvodni slovesnosti je bil Franci Petek. Vidnejše uspehe so na prizoriščih osvojili Samo Gostiša, Primož Kopač, Franci Peterk in Matjaž Zupan, ki so v ekipni tekmi na veliki skakalnici osvojili 6. mesto. Na osmo mesto se je v posamični tekmi na veliki skakalnici zavihtel še Franci Petek. Med alpskimi smučarji sta uspehe dosegli Nataša Bokal z osvojenim sedmim mestom v kombinaciji ter Urška Hrovat, ki je bila deseta v slalomu.  
Med 25. julijem in 9. avgustom 1992 so nato v Barceloni potekale še prve poletne olimpijske igre za samostojno Slovenijo. Pod slovensko zastavo se jih je udeležilo 35 športnikov, ki je tekmovalo v 29 športnih disciplinah. Slovensko zastavo je na uvodni slovesnosti nosil Rajmond Debevec. Omenjene olimpijski igre so prinesle tudi prva dva kompleta medalj in sicer so tretje mesto v četvercu brez krmarja osvojili Janez Klemenčič, Milan Janša, Sadik Mujkič in Sašo Mirjanič. Bronasto medaljo pa sta v dvojcu brez krmarja osvojila še Iztok Čop in Denis Žvegelj. 

Uspešni so bili tudi slovenski paraolimpijski športniki, ki so tekmovali v Barceloni. Prvo (zlato) medaljo je pridobil Franjo Izlakar. Najprej je osvojil zlato v suvanju krogle, kjer je postavil svetovni rekord, potem pa še zlato v metu diska, kjer je dosegel paraolimpijski rekord. Bronasto medaljo je osvojila še Dragica Lapornik v suvanju krogle. 
Nace BIZILJ, Iztok Čop in Denis Žvegelj na pripravah pred olimpijskimi igrami. Bled, maj 1992. Fotografski fond Nace Bizilj, črno-beli negativ, leica, inv. št.: NB9205/1.
Tomi LOMBAR, Navijači. Planica, 18. marec 2016. Fotografski fond Tomi Lombar. 
Športnice in športniki so se olimpijskih iger pod slovensko zastavo udeležili že petnajstkrat. Skupno so osvojili 40. kompletov medalj in sicer sedem zlatih, trinajst srebrnih in 20 bronastih odličij. Daleč najuspešnejše so bile zimske olimpijske igre v Soči-ju leta 2014, ko so domov prinesli kar osem odličij, skupno kar pet medalj pa so osvojili na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.