Ekskluzivne vojne fotografije Naceta Bizilja: Srečanje z Genscherjem

Ljubljana, 6. april 2021

Avtorica prispevka: Irena Uršič, višja kustosinja

»Bizilj, ste že tukaj!« je Naceta Bizilja, dolgoletnega urednika fotografije pri časopisni hiši Dnevnik, na železniški postaji v Ljubljani ogovoril slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Bilo je med vojno za obrambo samostojne Slovenije, v torek, 2. julija 1991, navsezgodaj zjutraj. Le nekaj ur pred tem – sredi noči – je Naceta Bizilja domov poklical predstavnik varnostne službe, naj se nemudoma zglasi v Šiški v Ljubljani. V strogi tajnosti so mu zaupali nalogo ekskluzivnega slovenskega fotoreporterja ob srečanju slovenskega političnega vrha s pomembno politično avtoriteto – z nemškim zunanjim ministrom Hansom Dietrichom Genscherjem, ki je bil takrat tudi predsednik Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Genscherjev obisk v Beogradu dan prej naj bi se po slovenskih željah nadaljeval v Ljubljani, po hrvaških pa v Zagrebu, toda slovenska politika je bila v dogovarjanju uspešnejša. V vojnih razmerah je bil slovenski načrt naslednji: Genscher naj bi iz Beograda priletel v Celovec, kjer bi ga sprejel slovenski politični vrh, od tam bi se z avtomobili odpeljali na železniško postajo v Beljak in skozi Karavanke z vlakom v Ljubljano, saj je slovenski železniški promet med vojno deloval nemoteno. Slovensko delegacijo z varnostniki in s prevajalko so sestavljali predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in Ivo Vajgl. V salonu vlaka, v katerem se je v preteklih desetletjih vozila slovenska partijska elita, so nastali prvi Biziljevi posnetki Kučana in Rupla na poti iz Ljubljane v Celovec.

Odtlej nam Biziljevi negativi fotografij v podrobnostih prikazujejo vizualno konstrukcijo poteka srečanja: od izčrpavajoče negotovosti v realizacijo do zmagoslavnega sprejema na celovškem letališču. Tedaj je med prijateljskim pozdravljanjem obeh delegacij in izmenjavo prvih besed nastala tudi fotografija Genscherjevega prijema Rupla za roko. Njena vizualno-retorična moč je svoj pravi pomen dobila v nadaljnji zvesti Genscherjevi opori Slovenije. Negotovost pod žgočim soncem in zmagoslavje sta se ponovila še isti dan. Sledil je prevoz na železniško postajo v Beljaku, kjer je Genscherja zadržala nemška varnostna služba. Fotoreporter Nace Bizilj se spominja razgovora (ki ga v spominih omenja tudi Dimitrij Rupel): »Mogoče bi se nemški varnostniki celo odločili, da bi Genscherja vseeno pripeljali v Ljubljano, toda ko je nemška državna varnost povprašala, če imamo kaj orožja s sabo, je nekdo iz našega spremstva rekel: ›Seveda ga imamo, cel vagon imamo napolnjen z orožjem.‹ Nato so vprašali: ›Kje je ta vagon?‹ In odgovoril je: ›Takoj za tem, kjer so politiki.‹ Oni iz nemške varnostne službe se je samo prijel za glavo.« Razgovor je visel na nitki, ko je Genscher po dolgotrajnem posvetovanju pojasnil, da potovanja v Ljubljano zaradi vojne nevarnosti ne more tvegati. Slovenija je tisti dan doživljala ene najhujših spopadov v vojni: v Krakovskem gozdu, Gornji Radgoni, Dravogradu, Prilipah. Ljubljana je bila pretresena zaradi preleta miga 21. Resnost vojnih razmer in kupé z orožjem, s katerim bi delegaciji potovali v Ljubljano, sta bila za Genscherja preveč zgovorna. Toda delegaciji sta hitro našli rešitev in se sestali v bližnjem hotelu Warmbaderhof v Beljaških toplicah. Genscher se je zavzel, da bo z namenom postopnega slovenskega osamosvajanja sprožil hitrejši mednarodni proces pogajanj z Beogradom in poziv JLA k ustavitvi ognja ter da bo podprl slovenski predlog, da se v Slovenijo pošlje mednarodne opazovalce. Srečanje je pomenilo veliko moralno podporo Sloveniji. Genscher je bil ena ključnih oseb, zaradi katerih je Slovenija dobrega pol leta po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti postala mednarodno priznana država. Slovenska delegacija se je v Slovenijo vrnila v živčni napetosti. Čeprav je zaradi grožnje JLA z letalskim napadom na jeseniškem kolodvoru obstala zavarovana s Specialno enoto, se je v Ljubljano vendarle vrnila z močnim adutom. Genscherjev »prijem« se je torej začel udejanjati, Biziljev zgodovinski Genscher pa je v različicah fotografskih podob ostal v slovenskem medijskem in knjižnem prostoru.

Viri:

· Repe, Božo. Milan Kučan, prvi predsednik. Ljubljana: Modrijan, 2015. Str.: 376–377.

· Rupel, Dimitrij. Skrivnost države: spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992. Ljubljana: Delo, Slovenske novice, 1992. Str.: 144, 146, 154–157.

· Stanonik, Marija (ur.) in Uršič, Irena (ur.). Moški na položajih, ženske v strahu, otroci na češnjah. Zbirka spominov na vojno za obrambo samostojne Slovenije leta 1991. Ljubljana: Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Muzej novejše zgodovine Slovenije. Str.: 65–67.

· Uršič, Irena. Nace Bizilj – fotoreporter. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2019.

Pretežni del besedila je bil objavljen v prispevku »Genscher na vojnem negativu Naceta Bizilja« v razstavnem katalogu ®evolucija muzeja: 70 let povezujemo. Muzej novejše zgodovine Slovenije: 1948–2018. 70 zgodb o XX. stoletju. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2018.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.