Ali veš?

Na tem mestu bomo objavljali kratke zanimivosti z obdobja države Republike Slovenije. Zanimivosti lahko tedensko spremljate tudi na muzejskem Facebook profilu.

Zimske olimpijske igre v Albertvillu

Maskota OI v Albertvillu. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Ali veste, da so med 8. in 23. februarjem 1992 slovenski športniki prvič nastopili na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji kot državna reprezentanca Slovenije? Samostojno Slovenijo je zastopalo 25 športnikov.

Potni list

Prvi potni list RS. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Se spomnite modrih slovenskih potnih listov? 28. 10. 1991 so pristojni organi začeli sprejemati vloge za slovenske potne liste. Državljani so potne liste prejeli v roku treh dni. Cena potnega lista, ki je veljal 10 let, je bila 1130 tolarjev (4,72 EUR). Modre knjižice so s 5. 8. 2002 ukinili. Od marca 2021 dalje so jih nadomestili rdeči potni listi, ki so imeli več varoval. Od leta 2016 izdajajo nove biometrične potne listine, ki imajo nadgrajene varnostno-zaščitne elemente. Danes potni list, ki ima veljavnost 10 let, stane 46,10 EUR.

Zdravstvena izkaznica

Zdravstvena izkaznica, ki je bila v uporabi do leta 2000. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Prva generacija Kartic zdravstvenega zavarovanja (KZZ).
Se še spomnite oranžnih zdravstvenih izkaznic? Leta 1999 so jih zamenjale prve kartice zdravstvenega zavarovanja (KZZ), na nacionalni ravni pa je bil sistem uveden leta 2000. Uvedba KZZ je bil prvi večji projekt na področju informatizacije slovenskega zdravstva. S tem je postala Slovenija ena prvih evropskih držav, ki so uvedle celovit nacionalni sistem KZZ.

Prva generacija kartic zdravstvenega zavarovanja, ki so jo izdajali med leti 2000 in 2008. Ta kartica ima neomejeno veljavnost, saj uporablja varnostni mehanizem, ki nima časovne omejitve. Druga generacija kartic se je izdajala od leta 2008 do leta 2015, tretja generacija kartic pa se izdaja od leta 2015 naprej. Veljavnost teh dveh generacij kartic je omejena na 10 let od izdaje.

Vrednostni boni

Vrednostni bon za 10 tolarjev. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Se spomnite vrednostnih bonov? Banka Slovenije je 8. oktobra 1991 izdala in izročila v obtok vrednostne bone za 1, 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1.000 tolarjev kot začasni denar. 27. maja 1992 pa je izročila v obtok še vrednostni bon za 5.000 tolarjev. Vrednostni boni so še vedno zamenljivi v Banki Slovenije brez časovne omejitve.

Poštne znamke

Prve redne poštne znamke. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Prva slovenska poštna znamka, izdana 26. 6. 1992. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Se spomnite prve redne slovenske poštne znamke? Prve redne poštne znamke z motivom grba Republike Slovenije so bile izdane 26. 12. 1991. To so bile redne znamke z enako likovno rešitvijo, grbi v različnih barvnih izvedbah, in v različnih za poštni promet potrebnih nominalah za 1, 4, 5 in 11. Tovrstne poštne znamke so bile v prometu do leta 1993, ko so začeli izdajati novo serijo rednih poštnih znamk.

Prva slovenska poštna znamka je bila priložnostna, izdana na dan razglasitve slovenske samostojnosti, 26. 6. 1991. Motiv je bil natečajni osnutek slovenskega parlamenta arhitekta Jožeta Plečnika. Pripenjamo fotografijo z žigom.

Prva zlata olimpijska medalja

Dobitnika prve zlate olimpijske medalja za samostojno Slovenijo. Foto: Tomi Lombar. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Se spomnite, kdo je prvi osvojil zlato olimpijsko medaljo v samostojni Republiki Sloveniji? To sta bila veslača Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu na olimpijskih igrah v Sydneyu leta 2000, ki sta upravičila sloves nespornih favoritov.

Na istih olimpijskih igrah je zlato osvojil tudi strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v disciplini 3x40.

Slovenski tolar

Tolarski bankovec za 100 SIT s podobo impresionističnega slikarja Riharda Jakopiča. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Se spomnite slovenskih tolarjev? Od 8. 10. 1991 do 31. 12. 2006 je bila denarna enota Republike Slovenije tolar (SIT). Banka Slovenije je septembra 1992 dala v obtok prve tolarske bankovce, januarja 1993 pa prve kovance. Pred tem so bili kot začasni denar v obtoku vrednostni boni.
Tolarski bankovci so bili izdelani po idejnih osnutkih avtorjev Miljenka Licula in Zvoneta Kosovelja, portrete za bankovce pa je izdelal slikar Rudi Španzel. Kovance sta oblikovala Miljenko Licul in Zvone Kosovelj, modeliral pa jih je kipar Janez Boljka.
S 1. 1. 2007 smo Slovenci prevzeli evro. Tolarje smo zamenjali po tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. Tolarske bankovce lahko v Banki Slovenije zamenjamo brez časovne omejitve, kovanci pa so bili zamenljivi do 3. 1. 2017.

Uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na evropsko nogometno prvenstvo

Posnetek slovenskega navijača na EP z nepozabne tekme med Slovenijo in Španijo v Amsterdamu. V Areni se je takrat zbralo več kot 10.000 slovenskih navijačev. Tekma se je končala z zmago Špancev z 2:1.
Se spomnite dne, ko se je slovenska nogometna reprezentanca uvrstila na evropsko prvenstvo? Slovenski nogometaši so 17. novembra 1999 v Kijevu remizirali proti Ukrajini z 1:1. Pod vodstvo trenerja Srečka Katanca so premagali tekmece in si priborili uvrstitev na evropsko prvenstvo na Nizozemskem in v Belgiji leta 2000. Igralcem in trenerju kapo dol.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.