Knjiga je fotografski dokument ključnih dni v letu 1991, zaznamovanih z osamosvojitvijo in vojno, v kateri je Slovenija z vsemi močmi ubranila svojo suverenost. Nastala je v spomin na rojstvo Slovenije, temelječe na edinstveni plebiscitarni odločitvi. Obenem je poklon fotoreporterjem in maloštevilnim fotoreporterkam, ki so s fotografijo odločno in pogumno kreirali vizualno podobo ključnih dogodkov v slovenski zgodovini, ter tistim novinarjem, ki so bili bodisi zaradi pomanjkanja fotoreporterjev bodisi zaradi lastne želje bodisi zaradi dogodkov, v katerih so se znašli sami, primorani, poleg svinčnika, zgrabiti tudi za fotoaparat.

Izbor fotografij je plod sodelovanja s fotoreporterji in z novinarji iz matice in zamejstva, njihovih predlogov pa tudi avtoričinih pričakovanj, povezanih z vsebino, datumsko osredotočenostjo in izpovedno močjo fotografij. Prav fotografije so namreč v prelomnih zgodovinskih trenutkih velikokrat prekosile moč besede in realnost predstavile v novih in drugačnih razsežnostih. Nekatere fotografije so v letih po osamosvojitvi postale odmevne in močno prepoznavne. Nekateri posnetki, ki so že prave ikone, so tokrat ponovno objavljeni, drugi so na novo odkriti in objavljeni prvič. Nekatere fotografije so pripovedno močnejše, druge so dokumentarno pomembnejše. Za vsemi fotografijami pa so ljudje, med njimi zveneča imena, ki so se razdajali za svoje poslanstvo.

Razstavni katalog, ki združuje 46 avtorjev fotografij, je Muzej novejše zgodovine Slovenije pripravil ob petindvajseti obletnici nastanka samostojne in demokratične države. Avtorica spremnega besedila in urednica kataloga je Irena Uršič.

Zbornik Enotni v zmagi je nastal ob 15-letnici osamosvojitve Slovenije v sklopu istoimenskega projekta, pri katerem so sodelovali Muzej novejše zgodovine Slovenije, številni pokrajinski muzeji, Državni zbor RS, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Ministrstvo za notranje zadeve RS, Ministrstvo za obrambo RS idr.

Publikacija predstavlja obdobje med letoma 1990 in 1992, ko se je izoblikovala slovenska država. Je plod interdisciplinarnega pogleda na ključna leta osamosvajanja in demokratizacije: prikazuje notranjepolitične razmere v Sloveniji in Jugoslaviji ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja, razglasitev samostojnosti, vojno za Slovenijo ter diplomatska prizadevanja in zunanjepolitično konstelacijo v Evropi in ZDA, ki je pripeljala do priznanja Republike Slovenije kot nove evropske države in njenega sprejema med članice OZN. Dogajanje je zajeto v obsežni fotokroniki v besedi in sliki, ki jo dopolnjujejo osebni pogledi na osamosvojitev, pričevanja udeležencev vojne ter govori političnih akterjev v obravnavanem obdobju. Dodatno jo bogati širši izbor ključnih dokumentov (temeljna ustavna listina, deklaracije, resolucije, sklepi, odloki, pisma), podatki o sestavi političnega vodstva in Skupščine, bibliografija k osamosvojitvi Slovenije ter imensko kazalo. Zbornik je leta 2006 založila Nova revija.

SREDINI VEČERI PRVE SVETOVNE VOJNE so prvič potekali preko spleta, kjer smo gostili dr. Matejo Ratej, zgodovinarko in raziskovalko pod okriljem ZRC SAZU – Inštituta za kulturno zgodovino: Predstavni svetovi vojne: Ljubezenski trikotnik Antona Bračka leta 1920.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije se trudimo prikazovati zgodovino od prve svetovne vojne do včeraj. Ne zamudite naših vsebin - naročite se na naš kanal: https://bit.ly/37ykZTk​​

Šestega aprila 2010 smo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije odprli prenovljeni sobi stalne razstave o življenju v obdobju med obema svetovnima vojnama. Razstavo smo odprli ob 69-letnici napada na Kraljevino Jugoslavijo, ko so se uresničile temne slutnje, izražene v poeziji pesnika Boža Voduška. Le redko ima poezija tako surovo izpovedno in napovedno moč, kot so jo imeli v strogi sonetni obliki napisani verzi pesniške zbirke, ki je leta 1939 izšla pod naslovom Odčarani svet. Besede o »Velikem polomu, ki je napel svoja jadra«, »o potokih krvi«, nasilju, uničevalni tehniki in »krikih« so se uresničile že dve leti po njenem izidu. Pri tem leta 1939 ni bilo treba biti prerok, da si v napetostih in krizah, ki so pretresale »versajsko Evropo«, prepoznal grozeče svarilo in slutnjo, da se tudi Dravska banovina ne bo uspela izogniti vojni.

Naj bo ta spominski album skromna zahvala vsem predavateljem, fotografom, muzejskim kolegom in prijateljem, ki so s svojim tehničnim, promocijskim in drugačnim delom pomagali, da so sredini večeri tako uspešno potekali in, da se bodo tudi v prihodnje nadaljevali.

Moški na položajih, ženske v strahu, otroci na češnjah:
zbirka spominov na vojno za obrambo samostojne Slovenije leta 1991

Dvajset let po osamosvojitvi Slovenije in vojni za obrambo samostojne Slovenije je Muzej novejše zgodovine Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU izdal najobsežnejšo knjigo spominov o vojni doslej. Knjiga presega prakso dominacije pričevanj moških in namenja prostor tudi spominom žensk in otrok, posebno mesto pa posveča spominom svojcev padlih in ranjenih. Večina od 435 spominov slovenskih državljank in državljanov iz celotne Slovenije obsega izkušnjo tistih, ki so vojno doživeli v »drugih vrstah«, manjši, a pomemben del, pa se nanaša na spomine posameznikov, ki so v vojni odigrali pomembne in odgovorne vloge.

Zbirka spominov bralca ne bo puščala pasivnega, pomagala bo vzbuditi čustveno interakcijo z – mamo, ki je v vojni izgubila mladoletnega sina, s teritorialcem, ki mu je izstrelek prebil oko, z doječo mamo, ki ji je ob bombardiranju oddajnika zaradi šoka presahnilo mleko, s snemalcem, ki je skozi objektiv kamere spremljal oboroženi spopad, slovenskim pilotom v JLA, ki je bil poslan v izvidnico razporeda enot TO, z zadolženim za menjavo tabel na mejnem prehodu, ki je zaslišal repetiranje orožja, ali pa z otrokom, ki zaradi vojne prvič v življenju ni mogel praznovati rojstnega dne … V knjigi je objavljen tudi seznam vseh padlih v vojni (36 Slovencev, 11 civilistov iz drugih držav in 42 pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade), prvič pa je objavljen seznam 107 ranjenih Slovencev, ki ga je na podlagi arhivskega in terenskega dela pripravil Jože Romšak. Uvodni zgodovinski oris osamosvajanja Slovenije je prispevala dr. Rosvita Pesek. Knjigo dopolnjujejo fotografije Naceta Bizilja, Toneta Stojka, Edija Šelhausa in Martina Ozmeca ter podroben seznam krajev, ki se pojavljajo v spominih.