Uhani iz človeških las

Jeseni 1917  je mlad vojak  škatlico z uhani podaril Dragici Szillich de Gleria na železniški postaji Logatec in jo prosil, da naj jih shrani zanj, ko se bo vračal iz bojišča. Če pa se ne bo vrnil, naj jih podari hčerki,  tedaj dveletni deklici Majdi. V škatlici sta bila uhana, spletena iz las, ki sta vojaka spominjala na dekle, dom … Po vojni se ni vrnil in uhani so ostali deklici  Majdi, ki jih je shranila  skupaj z zgodbo. Sto let po dogodku je dragocenost neznanega vojaka, ki se žal ni vrnil z bojnih polj, Anja Dular podarila muzeju.