Avtorji besedil: Jože Dežman idr.
Urednik: Jože Dežman
Impresum: Ljubljana, Družina, 2021
Obseg in mere: 130 str., ilustr., 30 cm
Jezik: slovenski
Vezava: mehka
ISSN 2350-4641 - SLO, posebna izd.
Cena: 12,90 €

Katalog razstave Republika Slovenija 30 let, ki je hkrati tudi tematska številka revije SLO: časi, kraji, ljudje, je skorajda v tiskano različico prenesena razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije. S prispevki znanstvenikov, raziskovalcev in strokovnjakov z različnih področij orisuje zgodbo zadnjih tridesetih let življenja v samostojni državi.

V razstavo nas ob vstopu v avlo najprej uvedeta portreta dveh ustanovnih očetov Republike Slovenije, dr. Jožeta Pučnika in dr. Franceta Bučarja, publikacijo pa otvori prispevek dr. Jožeta Dežmana Očetje naroda. Sicer pa je prvi razstavni prostor namenjen naravi, prebivalstvu in slovenskemu jeziku, zato sledijo prispevki, ki predstavljajo omenjene teme: Okolje – naj gre na bolje! avtorice dr. Lučke Kajfež Bogataj, Naravni parki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti mag. Bernarde Podlipnik, Kras – jame in vrtače dr. Andreja Mihevca in Roka Mihevca, ki osvetljujeta kraški svet z besedo in s kartami, Izzivi razvoja prebivalstva dr. Janeza Malačiča, ki se ukvarja s projekcijo za naslednjih 60 let, ter Slovenščina 30 let po osamosvojitvi dr. Kozme Ahačiča, ki spregovori o kondiciji slovenskega jezika v zadnjih tridesetih letih.

Zunanjo politiko ter vstop Slovenije v mednarodne integracije preko svoje diplomatske in politične funkcije obravnava dr. Dimitrij Rupel v Sloveniji v svetu. Na krovne teme politike, države in gospodarstva se naslanjajo prispevki Država dr. Mateja Avblja, ki se ukvarja s splošnim pogledom na državo, Politika dr. Bernarda Nežmaha, ki povzema dogajanje na političnem področju, Preobrazba in razvoj gospodarstva dr. Aleksandra Lorenčiča, ki prikaže spremembe na gospodarskem področju, Ničta točka tranzicije in stroški počasnega reformiranja dr. Rada Pezdirja ter Na naslednjih 30 let! Lidije Jerkič, ki piše o delavskem boju in sindikalnem gibanju.

Predzadnji sklop obravnava spremembe in razvoj na področju zdravstva, šolstva in sociale. Dr. Zvonka Zupanič Slavec v Največjih dosežkih medicine v samostojni Sloveniji povzema razvoj na področju zdravstva in izpostavlja pomembne dosežke slovenske medicine v tem obdobju. Marko Ljubič piše o Samostojnem šolstvu v samostojni Sloveniji, medtem ko dr. Željko Oset predstavi Slovensko visoko šolstvo v zadnjih tridesetih letih. Dr. Jože Ramovš v Slovenski sociali med včeraj in jutri opiše področje sociale in socialne politike, sledi kratek opis dejavnosti Rdečega križa Slovenije ter Slovenske karitas.

Področju kulture se posvetijo Ženja Leiler Kos v Trideset let pozneje: dileme slovenske kulture, Matjaž Šmalc, ki predvsem opiše delovanje ljubiteljske kulture skozi Javni sklad za kulturne dejavnosti, ter dr. Blaž Vurnik, ki obravnava alternativno kulturo na Slovenskem.
O spremembah v telefoniji in računalništvu piše Peter Bezek, mag. Ivan Sivec pa o narodno-zabavni glasbi.
O verski svobodi in verskih skupnostih spregovori dr. Drago Čepar, o pokrajini spomina ter spominski prenovi pa dr. Jože Dežman.

Pomemben del tako na razstavi kot v katalogu predstavlja šport. Tej temi sta zato namenjena dva prispevka, in sicer Tri desetletja telesne kulture v samostojni Slovenije dr. Ivana Čuka in dr. Aleksa Lea Vesta ter Olimpizem Andreje Zupanec Bajželj. Slednjemu smo dodali aktualne dosežke slovenskih športnikov na zadnjih olimpijskih igrah leta 2021.

Katalog zaključujejo kratki življenjepisi posameznikov in skupin, ki so s svojim delom na različnih področjih nedvomno prispevali k uspešnosti naše države. Predstavljene teme dopolnjujejo fotografije, ki sta jih v veliki meri prispevala muzejska fotografa Sarah Poženel in Sašo Kovačič, ter številni prikazi in statistični podatki. Statistični urad RS je v projektu sodeloval kot eden glavnih partnerjev. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo vsem sodelujočim pri projektu Republika Slovenija 30 let.                                    

št. 38 (2021)

Impresum: Ljubljana, Društvo fotografov Slovenije, 1978-2010; Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2010-
Jezik: slovenski
Vezava: mehka
ISSN: 1318-9913
Cena z DDV: 7,00 €

Fotoantika, slovenska revija za zgodovino in teorijo fotografije, je edina te vrste v slovenskem prostoru. Do leta 2010 jo je izdajalo Društvo fotografov Slovenije, od leta 2011 dalje Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Revija je razdeljena na več vsebinskih sklopov. V njej so obravnavani zgodovina fotografije in opreme ter teoretični pogledi na zgodovino fotografije, poročila o delovanju galerij, ustanov in društev. Revija povezuje Muzej novejše zgodovine Slovenije s strokovno javnostjo, to je s precej širokim generacijskim krogom piscev o fotografiji. Študentom, ki posamezne teme iz fotografije obdelujejo v okviru študijskih obveznosti, nudi možnost prve objave.

Vsebina

Iz zgodovine domače fotografije

str. 1    Marko Štepec: Fotografski album Srečka Kristana, borca za severno mejo 1918–­1919
str. 8    Domen Kaučič: Partizanski fotograf Ivo Lipar-Iztok
str. 11   Dejan Vončina: Gojmir Pipenbacher-Gojko, organizator partizanske službe in partizanski fotograf
str. 16   Lara Rojc: Pfeiferjevo popotovanje po Primorskem
str. 22   Katarina Jurjavčič: »Izgubljeno« in neobjavljeno: o razmerju med (ne)objavljenimi in manjkajočimi fotografijami fonda Vlastje Simončiča
str. 27   Matjaž Kljun: Valorizacija fotografskega in video gradiva pri dokumentiranju izvornih stanj stavbne dediščine solin Fontanigge
str. 33   Miha Podlogar: Rolleiflex 4 X 4
str. 35   Irena Uršič: Tomi Lombar: donacija fotografskega opusa Muzeju novejše zgodovine Slovenije in prve vojne fotografije s prvega dne obrambne vojne
str. 39   Nataša Robežnik: Fotografija kot zgodovinski vir pri pouku zgodovine 20. stoletja
str. 44   Primož Lampič: Recenzija knjige Dragana Arriglerja »Nevidni človek«
str. 48   Zoran Gregorič: Feruccio Hrvatin (1943-2021): in memoriam

Avtor fotografij: Tone Stojko
Avtorji besedil: Nataša Strlič, dr. Mladen Dolar, ddr. Rudi Rizman, dr. Vlado Miheljak, Ervin Hladnik Milharčič, dr. Ali Žerdin, Aljoša Masten
Impresum: Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Mladinska knjiga, 2021
Obseg in mere: 359 str., ilustr., 29 cm
Jezik: slovenski
Vezava: trda
ISBN: 978-961-01-6110-3
Cena z DDV: 59,99 €

Tone Stojko, legendarni slovenski fotograf in nagrajenec Prešernovega sklada, se je v letu 2020 na zelo obiskani fotografski razstavi predstavil z izborom svojega fotografskega opusa demonstracij. Motivi množic in posameznikov, ki so javno izražali svoje razpoloženje, navadno v znak protesta, so zrli z razstavnih panojev pred stavbo Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer že od leta 2007 hranimo del njegovega fotografskega fonda. Bili so uvod v nastanek in povabilo k branju monografije Naša jeza je brezmejna: demonstracije 1968–2020. 

Že več let načrtovana knjižna predstavitev tega enkratnega opusa je izšla v sodelovanju z Mladinsko knjigo.  Obsežna in izjemno aktualna monografija je tematsko bogata in motivno raznolika kronološka foto zgodba zadnjih petdeset let demonstracij skozi fotografski objektiv Toneta Stojka. Je vizualen, tako črno-bel kot barven sprehod po demonstracijah v slovenskem, jugoslovanskem in srednjeevropskem prostoru, ki ga spremljajo besedila eminentnih avtorjev različnih profilov ter krajša pojasnjevalna besedila o posameznih demonstracijah. V kronološkem zaporedju se pred bralcem odvijajo zgodbe od prvih  Stojkovih analogno ovekovečenih študentskih demonstracij leta 1968 do novih, barvnih in digitalnih fotografskih zapisov demonstriranja v »koronavirusnem« letu 2020.

Monografijo smo skupaj s Tonetom Stojkom pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer hranimo preko 60.000 negativov, ki jih je avtor večinoma ustvaril kot dolgoletni fotograf in urednik fotografije tednika Mladine med letoma 1971 in 1994. Med njimi je tudi leica negativ z motivom transparenta, ki je spodbudil  naslov fotografske monografije: »Naša jeza je brezmejna.«

Cena z DDV: 26,95 €

Velika ilustrirana knjiga Osamosvojitev, ki jo je založba Miš v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije izdala ob pripravah na praznovanje 30. obletnice Republike Slovenije, bralca prijetno, nevsiljivo, a hkrati strokovno ter z vrhunskimi ilustracijami popelje skozi razgibano zgodbo nastajanja države Slovenije.

Z besedilom kustosinje Muzeja novejše zgodovine Slovenije Nataše Strlič in z ilustracijami večkrat nagrajenega ilustratorja Damijana Stepančiča, ki so mu nedvomno blizu likovne upodobitve različnih zgodovinskih tem, se bralec sprehodi skozi zgodovino slovenskega prostora med letoma 1980 in 1992. Knjiga ponuja kronološki, objektiven, privlačen, berljiv in gledljiv preplet prelomnih dogodkov, ključnih procesov in zanimivosti iz vsakdanjega življenja v dobrem desetletju pred razpadom Jugoslavije.

Ilustracije Damijana Stepančiča so nastajale s pomočjo originalnega gradiva, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, in vztrajnega brskanja po vizualnih informacijah tega obdobja. Skupaj s spremno besedo in kratkimi opisi posameznih dogodkov in oseb, ilustrirana knjiga vabi k skupnemu ogledu in branju več generacij in hkrati spodbuja k nadaljnjemu raziskovanju.

Če vas zanima, katera je bila prelomna stavka v osemdesetih letih, kaj se je dogajalo na Roški cesti poleti 1988, kakšne so zanimive podrobnosti s prvih demokratičnih volitev leta 1990 ter kakšni so drobci plebiscitnega vrenja in adrenalinskega dogajanja ob razglasitvi države Slovenije junija 1991, če bi radi z doživetimi ilustracijami občutili negotovost ob agresiji JLA in vznemirjenje ob prvih korakih novonastale države Slovenije, je knjiga Osamosvojitev prava izbira.

Tudi zato, ker obdobje, ki je pogosto predstavljeno kot suhoparen družbeno-politični pregled dogajanja, obogati z drobci takratnega vsakdanjika in odgovarja na številna vprašanja: kdaj je slovenski prostor osvojila Rubikova kocka, kako uspešen je bil legendarni glasbeni projekt Maček Muri in muca Maca, kdo je izdelal enega od junakov mladinskega filma Poletje v školjki, katera je bila prva telenovela na slovenskih tv ekranih, kdo je bil prvi, ki je prejel literarno nagrado Kresnik, kateri muzej hrani zastavo, ki je zaplapola na prizorišču osrednje slovesnosti ob razglasitvi slovenske samostojnosti junija 1991, zakaj se je košarkar Jurij Zdovc odpovedal že skoraj osvojenemu naslovu evropskih košarkarskih prvakov, pa tudi kdo je bila prva miss v samostojni, a še ne priznani Sloveniji in kakšno protokolarno darilo je slovenska delegacija prinesla v New York ob razglasitvi slovenskega vstopa v Organizacijo združenih narodov leta 1992.               

Strokovna in hkrati bralcem prijazna knjiga, ki je nastajala v nenavadnih »koronavirusnih« okoliščinah leta 2020, nedvomno zasluži pozornost tako bralcev različnih generacij kot strokovne javnosti.

Obseg in mere: 119 str., ilustr., 30 cm
Jezik: slovenski
Vezava: trda
ISBN: 978-961-6665-43-8
Cena z DDV: 19,00 €

Knjiga je fotografski dokument ključnih dni v letu 1991, zaznamovanih z osamosvojitvijo in vojno, v kateri je Slovenija z vsemi močmi ubranila svojo suverenost. Nastala je v spomin na rojstvo Slovenije, temelječe na edinstveni plebiscitarni odločitvi. Obenem je poklon fotoreporterjem in maloštevilnim fotoreporterkam, ki so s fotografijo odločno in pogumno kreirali vizualno podobo ključnih dogodkov v slovenski zgodovini, ter tistim novinarjem, ki so bili bodisi zaradi pomanjkanja fotoreporterjev bodisi zaradi lastne želje bodisi zaradi dogodkov, v katerih so se znašli sami, primorani, poleg svinčnika, zgrabiti tudi za fotoaparat.

Izbor fotografij je plod sodelovanja s fotoreporterji in z novinarji iz matice in zamejstva, njihovih predlogov pa tudi avtoričinih pričakovanj, povezanih z vsebino, datumsko osredotočenostjo in izpovedno močjo fotografij. Prav fotografije so namreč v prelomnih zgodovinskih trenutkih velikokrat prekosile moč besede in realnost predstavile v novih in drugačnih razsežnostih. Nekatere fotografije so v letih po osamosvojitvi postale odmevne in močno prepoznavne. Nekateri posnetki, ki so že prave ikone, so tokrat ponovno objavljeni, drugi so na novo odkriti in objavljeni prvič. Nekatere fotografije so pripovedno močnejše, druge so dokumentarno pomembnejše. Za vsemi fotografijami pa so ljudje, med njimi zveneča imena, ki so se razdajali za svoje poslanstvo.

Razstavni katalog, ki združuje 46 avtorjev fotografij, je Muzej novejše zgodovine Slovenije pripravil ob petindvajseti obletnici nastanka samostojne in demokratične države.

Zbrali in uredili: Marija Stanovnik, Irena Uršič
Fotografije: Nace Bizilj idr.
Impresum: Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, 2011
Obseg in mere: 564 str., fotogr., 26 cm
Jezik: slovenski
Vezava: trda
ISBN: 978-961-6665-16-2
Cena z DDV: 30,00 €

Dvajset let po osamosvojitvi Slovenije in vojni za obrambo samostojne Slovenije je Muzej novejše zgodovine Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU izdal najobsežnejšo knjigo spominov o vojni doslej. Knjiga presega prakso dominacije pričevanj moških in namenja prostor tudi spominom žensk in otrok, posebno mesto pa posveča spominom svojcev padlih in ranjenih. Večina od 435 spominov slovenskih državljank in državljanov iz celotne Slovenije obsega izkušnjo tistih, ki so vojno doživeli v »drugih vrstah«, manjši, a pomemben del, pa se nanaša na spomine posameznikov, ki so v vojni odigrali pomembne in odgovorne vloge.

Zbirka spominov bralca ne bo puščala pasivnega, pomagala bo vzbuditi čustveno interakcijo z – mamo, ki je v vojni izgubila mladoletnega sina, s teritorialcem, ki mu je izstrelek prebil oko, z doječo mamo, ki ji je ob bombardiranju oddajnika zaradi šoka presahnilo mleko, s snemalcem, ki je skozi objektiv kamere spremljal oboroženi spopad, slovenskim pilotom v JLA, ki je bil poslan v izvidnico razporeda enot TO, z zadolženim za menjavo tabel na mejnem prehodu, ki je zaslišal repetiranje orožja, ali pa z otrokom, ki zaradi vojne prvič v življenju ni mogel praznovati rojstnega dne … V knjigi je objavljen tudi seznam vseh padlih v vojni (36 Slovencev, 11 civilistov iz drugih držav in 42 pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade), prvič pa je objavljen seznam 107 ranjenih Slovencev, ki ga je na podlagi arhivskega in terenskega dela pripravil Jože Romšak. Uvodni zgodovinski oris osamosvajanja Slovenije je prispevala dr. Rosvita Pesek. Knjigo dopolnjujejo fotografije Naceta Bizilja, Toneta Stojka, Edija Šelhausa in Martina Ozmeca ter podroben seznam krajev, ki se pojavljajo v spominih.

Obseg in mere: 191 str., ilustr., 30 cm
Jezik: slovenski
Vezava: mehka
ISBN: 978-961-6665-02-5
Cena z DDV: 20,00 €

Knjiga Rojstvo Slovenije je nastala ob istoimenski razstavi o življenju Slovencev v 20. stoletju, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije, in je prvotno izšla v angleščini. Poleg besedil je v knjigi izbor muzejskih predmetov in fotografij vsakdanjega življenja, ki kot drobni kamenčki v mozaiku sestavljajo podobo minulega stoletja. Izbrane fotografije so delo nekaterih najvidnejših slovenskih fotografov ter fotoreporterjev, ki so v svoj objektiv ujeli minljive trenutke preteklosti in jih ohranili kot del kolektivnega spomina.

Pripoved se začenja s 1. svetovno vojno in časom pred njo, ko je Avstro-Ogrska vstopila v zaključno obdobje svojega obstoja. Avtorji so neznani vojni fotografi, ki pripovedujejo pozabljene zgodbe o vojakih, ujetnikih in beguncih, ki so z vsem svojim premoženjem zapuščali območja bojev. Glavnino izbora za obdobje med svetovnima vojnama predstavljajo fotografije iz fonda predvojnega časopisa Slovenec, ki nas popeljejo na kratkočasen zgodovinski sprehod, od Države Slovencev, Hrvatov in Srbov do poznejše Kraljevine Jugoslavije in njenega razpada. Posebna pozornost je namenjena tragičnim dogodkom 2. svetovne vojne in dogodkom po njej. V pripovedi in fotografijah so predstavljena poglavja o življenju v socialistični Jugoslaviji. Spremembe, ki jih najlepše ilustrira padec berlinskega zidu, so spremenile podobo Evrope. Dne 23. decembra 1990 se je na plebiscitu velika večina državljanov Slovenije odločila za življenje v samostojni državi in 25. junija 1991 je Slovenija postala samostojna država. Izbor besedil in muzejskega gradiva se zaključuje s pripovedjo o življenju v Sloveniji do njenega vstopa v Evropsko skupnost.