Marjan Keršič-Belač, kipar, alpinist in gorski reševalec
20. 2. 2020 do 10. 5. 2020
20. 2. 2020 do 10. 5. 2020

Marjan Keršič – Belač, kipar, alpinist in gorski reševalec: ob stoletnici rojstva

Avtorici: Jožica Šparovec in Marjeta Keršič Svetel
Na ogled med 20. februarjem in 10. majem 2020 v MNZS

Od 18. maja  do avgusta 2020 gostuje v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Na razstavi, ki jo je Muzej novejše zgodovine Slovenije ob stoletnici rojstva Marjana Keršiča – Belača pripravil s sodelovanjem njegove hčerke Marjete Keršič Svetel, je večina izbranih fotografij iz njegovega muzejskega fotografskega fonda. Največ fotografij je posvečenih dvema temama: prvi slovenski oz. jugoslovanski himalajski odpravi na Trisul v Indiji leta 1960 in alpinizmu v slovenskih gorah v letih 1939–1950. Na ogled so nekateri redki posnetki slovenskih alpinistov in njihovih vzponov v Kamniških Alpah in Severni Triglavski steni iz leta 1939 in iz prvih let po drugi svetovni vojni. Z razstavo se obenem spominjamo 60-letnice prve odprave na Trisul. Razstavljene fotografije, izdelane iz barvnih diapozitivov in črno-belih negativov, ki jih je Muzeju podarila Marjeta Keršič Svetel, dopolnjuje filmsko in arhivsko gradivo, nekaj predmetov iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije in iz zasebne zbirke Marjete Keršič Svetel, dva predmeta nam je posodil tudi Arne Hodalič. 

Marjan Keršič – Belač (18. maj 1920, Ljubljana–3. junij 2003, Ljubljana) se je odlikoval na več področjih. Plodno je bilo njegovo delo akademskega kiparja, samo na javnih mestih stoji 82 njegovih spomeniških upodobitev, med njimi precej poprsij znanih Slovencev. Bil je tudi vrhunski alpinist, ki je v svojem življenju preplezal 340 plezalnih smeri, leta 1960 pa je kot član prve slovenske oz. jugoslovanske odprave v Himalajo, na Trisul v Indiji, stal na vrhu 6.270 m visokega Trisula III. Bil je tudi gorski reševalec, gorski vodnik in učitelj smučanja; za svoje mnogostransko delovanje je prejel številna visoka priznanja.

Kiparjenja se je v zasebni šoli akademskega kiparja Borisa Kalina kot 15-letni fant začel učiti že leta 1935; prav zaradi Kalina je začel hoditi tudi v gore. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v OF, bil večkrat aretiran in nato poslan v koncentracijsko taborišče Gonars. Leta 1945 se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani in leta 1949 končal študij kiparstva pri prof. Borisu Kalinu. V letih 1962–1966 je poučeval kiparske tehnike na Šoli za oblikovanje v Ljubljani.

 

Bogomir Flander (partizansko ime Klusov Joža, 2. z desne) med italijanskimi vojaki na vrhu Triglava, 1939, foto: Marjan Keršič – Belač.
Bogomir Flander (partizansko ime Klusov Joža, 2. z desne) med italijanskimi vojaki na vrhu Triglava, 1939, foto: Marjan Keršič – Belač.
Ante Mahkota v ledenem previsu, na začetku poti proti vrhu Trisula III, na ključnem in najtežjem mestu celotnega vzpona; 7. junij 1960, foto: Marjan Keršič – Belač.
Ante Mahkota v ledenem previsu, na začetku poti proti vrhu Trisula III, na ključnem in najtežjem mestu celotnega vzpona; 7. junij 1960, foto: Marjan Keršič – Belač.
Alpinist Marjan Keršič – Belač na Trisulu II, Indija, v taboru 3 (6.200 m), okoli 27. maja 1960, foto: nezan.
Alpinist Marjan Keršič – Belač na Trisulu II, Indija, v taboru 3 (6.200 m), okoli 27. maja 1960, foto: nezan.
V Gwaldamu so člani odprave prepakirali tovore in jih pripravili za prenos z nosači v bazo pod Trisule. 21. april 1960, foto: Marjan Keršič – Belač.
V Gwaldamu so člani odprave prepakirali tovore in jih pripravili za prenos z nosači v bazo pod Trisule. 21. april 1960, foto: Marjan Keršič – Belač.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.