Spominska knjiga

Februar 2020

Spominska knjiga akademskega kiparja Marjana Keršiča – Belača
(18. 5. 1920–3. 6. 2003) ob odkritju njegovega spomenika pesniku Karlu Destovniku  Kajuhu (13. 12. 1922–22. 2. 1944) v Celju 24. maja 1965

»Kajuhovo figuro sem postavil v pozo, kakor so ga večkrat doživljali soborci XIV. divizije, v katere kalvariji pohoda je najtežje borbe in rane od min preživel tudi moj brat PAVLE, s partizanskim imenom JEŽEK. Zato mi je kot Kajuhov soborec lahko povedal, da je pri pohodu in govorih pred divizijo imel navado stiskati desnico v pest in da je nosil navadno angleško moštveno bluzo.«

(Marjan Keršič – Belač)

TABORIŠČNA ŠTEVILKA 72928 Z RDEČIM TRIKOTNIKOM

JANUAR 2020

To taboriščno številko je nosila ga. Stanislava Furlan v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Iz zaporov v Škofji Loki in Begunjah je bila deportirana v koncentracijsko  taborišče Ravensbrück in nato v Dachau.

NOVOLETNE SVEČE

December 2019

Zelene rastline so prav v času zimskega solsticija že pred prihodom krščanstva imele za ljudi poseben pomen, saj so svoje domove okraševali z zimzelenimi vejami v upanju, da bodo odvrnile zle duhove in bolezni. Novoletna jelka naj bi v obliki, ki jo poznamo danes, izvirala iz 16. stoletja iz Nemčije, kjer so kristjani drevesca, okrašena z jabolki, orehi in piškotki, prinašali v svoje domove. Splošno uveljavljeno prepričanje je tudi, da naj bi Martin Luter, protestantski reformator, drevescem prvi dodal prižgane sveče. V naših krajih so sveče na božičnem drevesu imele poseben čar in bile v uporabi pred prihodom električnih različic. Razstavljen preostanek novoletnih sveč, ki so bile izdelane v podružnici Iskre v Zagrebu, je Muzeju podaril Ivo Saksida.


SAMO MILIJON NAS JE

November 2019

SAMO MILIJON NAS JE. Rudar na fotografiji Naceta Bizilja

Fotoreporter Nace Bizilj je pred tridesetimi leti, novembra 1989, v času padca Berlinskega zidu, fotografiral rudarje v rudniških rovih Črnega revirja. V seriji fotografij je markantna fotografija zgaranega rudarjevega pogleda in ust prekritih z masko. Upanje v obstoj nemara sporočajo tri ključne prvine na fotografiji  ̶  svetloba iz rudarjeve svetilke na čeladi in s kredo izpisana napisa na steni rova: Samo milijon nas še živi na naši zemljici in ekipi rivalov jugoslovanske zvezne nogometne lige Olimpija – Dinamo. Olimpija je prav tedaj z vrnitvijo v prvo ligo povzročila nogometno evforijo. Pesem Samo milijon nas je pa je slovenska glasbena zasedba Agropop uvrstila na svojo ploščo, ki jo je izdala leta 1988 z naslovom Za domovino, z Agropopom naprej! in z njo med mladino prepoznavno poživljala zanos narodove poti v samostojnost.  


OKRASNA VAZA

September 2019

Nicholas Saunders je v svoji knjigi o rovovski umetnosti »Trench Art« zapisal, da je bila prva svetovna vojna predvsem vojna industrijske tehnologije in materialnosti, ki je pomenila fizični, psihološki in kulturni šok katerega intenzivnost in podobe so vzbudile primerjavo resničnosti z vizijami pekla, ki so komaj kdaj obstajale v imaginariju predhodnih generacij. V muzejski zbirki hranimo nekaj zanimiv izdelkov, ki so jih vojaki v prostem času izdelali v strelskih jarkih, ujetniških taboriščih in zaledju fronte iz ostankov granat, lesa in drugih materialov. Po končani vojni so postali droben spomin na preživeto, prodajni artikel ali redek spomin na padlega svojca. Kot predmet meseca razstavljamo okrasno vazo iz zapuščine dr. Ludvika Krambergerja. Izdelali,  okrasili in v zahvalo podarili so mu jo ranjenci, ki jih je med prvo svetovno vojno zdravil v bolnišnici. Dušan Kramberger jo je pred dvema letoma podaril muzeju.  


VAZA – DARILO SERGEJU KRAIGHERJU

AVGUST 2019

Masivno, 37 cm visoko kristalno vazo z raznolikimi ornamenti je leta 1974 prejel v dar slovenski politik Sergej Kraigher, ki je tega leta postal tudi  prvi predsednik Predsedstva Socialisitčne republike Slovenije. Bila je darilo kraja Hrastnik, tudi rojstnega mesta njegove soproge, političarke Lidije Šentjurc (1911- 2000), ob njegovi 60-letnici. O tem priča vgraviran napis » Tov. Sergej Kraigherju ob 60-letnici rojstva Hrastnik * 1974«.


FIGURICA VOJAKA NEMŠKE VOJNE MORNARICE

JULIJ 2019

Figurico vojaka nemške vojne mornarice (kriegsmarine) na podstavku v paradnem koraku z bobnom je skupaj z ostalimi sedemnajstimi sotrudniki v decembru 2018 gospa Alenka Pavlovec predala našemu Muzeju. Pod figurico, s katero se je igral oče darovalke, najdemo napis Elastolin. Gre za ime nemške tovarne O&M Hausser (O&M Haußer), ki je od leta 1904 večinoma vojaške figurice izdelovala iz mešanice lesnih materialov, kasneje pa tudi iz plastike. Figurica vojaka meri v višino skromnih 7 cm in se uvršča med normalno visoke figurice, saj se med miniature prištevajo tiste z zgolj 4 cm. Vojak je oblečen v zimsko različico uniforme; če bi namreč hranili še poletno različico, bi jo razpoznali po beli barvi. Figurice so v Nemčiji izdelovali vse do leta 1943.


OD POPRAVILA AVTOMOBILOV DO IZDELAVE GLAVNIKOV

JUNIJ 2019

Med drugo svetovno vojno vzpostavljene partizanske delavnice so s svojimi izdelki oskrbovale tako partizanske vojaške enote kot tudi civilno prebivalstvo. Med predmeti, ki jih hranimo v Muzeju, je tudi nekaj izdelkov Partizanske mehanične delavnice »Murn«. Ustanovljena je bila jeseni 1943 v sklopu delavnic v Starih Žagah in nameščena na Teljanovem mlinu in žagi ob Divjem potoku. V njej je bilo zaposlenih do 30 ljudi, delavci pa so prihajali iz vseh koncev Evrope. Ob Slovencih so v njej delali tudi Hrvati, Poljaki, Čehi, Rusi, Italijani in celo Francoz. V delavnici so popravljali najrazličnejša kolesa, motorna kolesa, avtomobile ter celo šivalne in pisalne stroje. Med izdelki delavnice pa ob različnih rezervnih delih za vozila ipd. najdemo tudi kuhinjsko posodo in okoli 5000 glavnikov.

Eden izmed njih je tudi predstavljeni glavnik z oznako »PART MEH DEL »MURN««. Material za izdelavo glavnikov je v naše kraje dobesedno priletel. Izdelani so bili namreč iz aluminijaste pločevine nekega zavezniškega letala, ki se je zrušilo v Sloveniji.


MAKETA TABORIŠČA MAUTHAUSEN

MAJ 2019

Petega maja 1945 je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Mauthausen. Od več kot 200.000 taboriščnikov v matičnem taborišču in vseh zunanjih taboriščih, jih je dočakala osvoboditev le ena polovica. Od 4.100 interniranih Slovencev jih je prišlo domov le nekaj več kot 2.500.

Maketo taborišča Mauthausen je izdelal ruski mladenič Serjoža in jo ob 65. obletnici osvoboditve taborišča predal nekdanjemu taboriščniku, takratnem predsedniku mednarodnega taboriščnega odbora, Dušanu Stefančiču, ki je maketo podaril muzeju.


OTROŠKA OBLEKICA

APRIL 2019

Dekliška oblekica tovarne Jutranjka, Sevnica

Leta 1962, natančneje 1. januarja so v Sevnici ustanovili Obrtno podjetje Jutranjka, ki se je specializiralo in preraslo v vodilno podjetje za proizvodnjo otroške konfekcije v Jugoslaviji. S proizvodnjo so začeli v majhnih prostorih nekdanje gostilne na Glavnem trgu v Sevnici s sedmimi šiviljami, število zaposlenih pa se je nato v slabem letu povečalo na 40. V naslednjih letih je podjetje hitro raslo tako po proizvodnji, kot po številu zaposlenih, kar je narekovalo tudi potrebe po večjih prostorih. Že leta 1966 se je preimenovalo v Tovarno otroške konfekcije Jutranjka.

Izdelki Jutranjke Sevnica so v letih po ustanovitvi postali znani po celi Jugoslaviji. S svojimi izdelki so že od samega začetka, sledili okusu najmlajših, kvaliteti materialov in izdelavi ter trenutnim modnim smernicam. Kljub hitremu vzponu in uspehu na skupnem jugoslovanskem trgu, pa je podjetje po osamosvojitvi Slovenije zabredlo v velike težave in na koncu leta 2003 s stečajem doživelo podobno usodo kot mnoga druga podjetja v Sloveniji. Tokrat predstavljamo njihovo dekliško oblekico v velikosti 2, iz začetka 70-ih let 20. stoletja.



POTNA LISTINA

MAREC 2019

Potna listina Ivana (Janka) Šelhausa

Avstro-ogrska potna listina Ivana (Janka) Šelhausa, očeta znanega fotoreporterja Edija Šelhausa, ki je več let pred prvo svetovno vojno živel in delal v Hamburgu. Tu se je tudi seznanil s fotografijo in je bil pozneje, v 20. letih 20. stol., ko je izgubil službo na železnici, znani potujoči fotograf, ki je v okolici Trsta, na Krasu in na Primorskem fotografiral različne prireditve, predvsem prva obhajila in birme. S tem delom je preživljal svojo družino, v fotografijo pa je uvedel tudi ženo Julijano. Leta 1929 se je z ženo zaradi fašizma iz Trsta preselil v Jugoslavijo (sinova Edija in Janka sta že leta 1924 poslala v Šentvid nad Ljubljano v slovensko šolo) in nazadnje sta za fotografa določila še sina Edija. Edi se je fotografske obrti izučil pri obeh starših – pri mami v Škofji Loki v  ateljeju Šelhaus in pri očetu v Zagrebu, ki je tam živel in delal v foto ateljeju Jadran.


ZAČETNI SET EVRSKIH KOVANCEV

FEBRUAR 2019

S 1. januarjem 2007 je zakonito plačilno sredstvo v  Sloveniji postal evro. Slovenske banke so že 15.decembra 2006 dale v prodajo začetne komplete kovancev v vrednosti 12,52 € (3000 SIT), ki so v obtok prišli 1. janurja 2007. Avtor osmih motivov  nacionalne strani slovenskih evrokovancev je Miljenko Licul s sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko.

Primerek začetnega kompleta evrskih kovancev, ki je hkrati naznanjal tudi slovo dotedanjega slovenskega plačilnega sredstva – tolarja, hranimo tudi v našem muzeju.


PISALNI STROJ

JANUAR 2019

V 105. letu starosti je mednarodno priznani pisatelj Boris Pahor s privoljenjem Vere Sardoč Muzeju novejše zgodovine Slovenije podaril pisalni stroj Triumph iz tridesetih let 20. stoletja, ki se je dolga desetletja nahajal v njegovi hiši v Trstu. Pisalni stroj so uporabljale Poldka Gruden (partnerka znanega tigrovca Dorčeta Sardoča), Radoslava Premrl (žena Borisa Pahorja) in Nada Pertot. Lastnica pisalnega stroja je bila Poldka Gruden, mama Vere Sardoč. Poldka Gruden je med obema svetovnima vojnama službovala na eni od zavarovalnic v Trstu, med 2. svetovno vojno pa v pisarni Prepis biro nasproti Opere v Ljubljani. Pisalni stroj je, kot meni Boris Pahor, slovenskim rodoljubom v času fašizma služil za matrice, s katerimi so tajne članke razmnoževali na ciklostil. Po drugi svetovni vojni so Poldka Gruden, Radoslava Premrl in Nada Pertot na ta pisalni stroj pretipkale leposlovje slovenskih pisateljev in pesnikov za potrebe slovenskih srednjih šol v Trstu.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.