Danes odprto
Cekinov grad10:00 - 18:00
Grad RajhenburgZaprto
Depoji državnih muzejev v PivkiZaprto
Show menu

Platforma znanja
Platforma znanja
Platforma znanja

Vas zanima, kaj se dogaja v muzejskem zaodrju? O čem razmišljajo strokovnjaki kulturne dediščine? S katerimi vprašanji in izzivi se soočajo? MNZS Platforma Znanja nudi brezplačne online pogovore z domačimi in tuji strokovnjaki - pridruži se jim tudi ti!

I-ON webinarji

Svet, ki so ga ustvarili begunci

Posnetek spletnega seminarja s prof. dr. Pamelo Ballinger, ki je ponudila alternativno genealogijo povojnega mednarodnega begunskega režima in se osredotoča na posledice ene izmed ključnih opustitev: neupravičenosti dodelitve statusa mednarodnega begunca za tiste migrante, ki so bili umeščeni med državne begunce.

Muzej vojnega otroštva – od knjige in pobude, do muzeja, ki z lokalno skupnostjo soustvarja mednarodno kulturno dediščino

Posnetek spletnega seminarja z Amino Krvavac, direktorico Muzeja vojnega otroštva, ki je predstavila primer Muzeja vojnega otroštva, proces njegovega nastanka in razvoj v mednarodno priznano kulturno ustanovo. Ponudila je vpogled v inovativne oblike javnega sodelovanja in vlogo muzejev pri pomoči lokalnim skupnostim pri reševanju težkih zgodovinskih in sodobnih vprašanj.
Osredotočenost muzeja na aktivno sodelovanje občanov pri razvoju kulturne dediščine s pomočjo množičnega zbiranja muzejskih eksponatov ima močan in zdravilni učinek na sodelujoče skupnosti. Pristop »od spodaj navzgor« prispeva k premiku v samozaznavanju in samodojemanju identitete članov skupnosti - od žrtve do opolnomočenega preživelega.

Posnetek spletnega seminarja s prof. dr. Petrom Gatrellom, ki je podal ovrednotenje begunstva z osredotočanjem na načine, kako so se ključni oblikovalci mednarodnega povojnega begunskega režima pogajali in kako so razumeli prisilne migracije po letu 1945 v Evropi.

Spletni seminar je del projekta Identity On The Line I-ON: Identiteta na prepihu: http://i-on.museum/.

Predstavitev se je opirala predvsem na obsežni zaupni dokumentaciji posameznih primerov, ki jih je zbral in arhiviral Urad visokega komisarja za begunce v Ženevi. Znotraj omejevalnih okoliščin – vključno z restrikcijami, ki jih nalagajo uradniki UNHCR – so evropski begunci skušali prenesti svoje izkušnje in artikulirati svojo zahtevo po priznavanju in pomoči.

Prof. dr. Peter Gatrell poučuje moderno zgodovino na Univerzi v Manchestru, kjer je tudi član Inštituta za humanitarni odziv in odzivanje na konflikte (Humanitarian and Conflict Response Institute). Poleg knjig o ruski gospodarski in družbeni zgodovini njegove publikacije vključujejo še trilogijo o zgodovini beguncev: Celotno cesarstvo na poti – Begunci v Rusiji med prvo svetovno vojno (A Whole Empire Walking: Refugees in Russia during World War I, 1999), Svobodni svet? Gibanje za reševanje beguncev, 1956–1963 (Free World? The campaign to save the world’s refugees, 1956–1963, 2011) in Ustvarjanje sodobnega begunca (The Making of the Modern Refugee, 2013). Njegova najnovejša knjiga Vznemirjanje Evrope - Velika migracija od 1945 do današnjih dni (The Unsettling of Europe: the Great Migration, 1945 to Present), prikazuje evropsko zgodovino z gledišča migracij. Dr. Gatrell je vodil več raziskovalnih projektov o preseljevanju prebivalstva, oblikovanju držav in oblikovanju identitete po obeh svetovnih vojnah. Je član Britanske akademije (British Academy) in Akademije za družbene vede (Academy of Social Sciences).

Posnetek spletnega seminarja z izjemno zanimivo strokovnjakinjo dr. Elif M. Gokcigdem, ki je predstavila, kako lahko muzejski predmeti vzbudijo empatičen odziv.

Spletni seminar je del projekta Identity On The Line I-ON: Identiteta na prepihu: http://i-on.museum/.

Empatija nam omogoča, da se povežemo s seboj in drugimi ter hkrati zaznavamo medsebojno povezanost vsega človeštva in planeta. Zavedanje in spoštovanje naše medsebojne povezanosti usmerja in usklajuje naše vrednote, stališča in vedenja. Navdihuje nas, da se z dejanji, ki izvirajo iz sočutja in nesebičnosti, smiselno povežemo z drugimi in našim okoljem. Kljub njenim izjemnim potencialom na področju osebnega, institucionalnega, družbenega in okoljskega napredka, empatijo tj. sposobnost poistovetenja z drugo osebo pogosto omejujemo na posameznike ali skupine, ki jih dojemamo kot sebi podobne. Zavedajoč se dejstva, da se empatije ni mogoče naučiti iz linearnih navodil, temveč le iz izkušenj, se sprašujemo o vlogah in odgovornostih muzejev pri ustvarjanju varnih prostorov, kjer lahko posamezniki raziskujejo svoj empatični odziv. Ta predstavitev bo poleg recepta za »alkimijo empatije« raziskovala tudi nekaj bistvenih vprašanj, ki se pojavljajo na poti sposobnosti poistovetenja: kaj je predmet in kakšen je obseg empatičnega odziva? Z boljšim razumevanjem naših empatičnih sposobnosti lahko bolje oblikujemo rešitve, ki koristijo naši skupnosti in našemu planetu.

Dr. Elif Gokcigdem je zgodovinarka islamske umetnosti in muzejska strokovnjakinja, ki si prizadeva ustvarjati plodna tla za razvoj empatije s pomočjo neformalnih učnih platform. Navdihuje in spodbuja pozitivne spremembe vedenja poleg tega pa tudi spodbuja skrb in sočutje za človeštvo in planet. Njeno delo se umešča na stičišče umetnosti, kulture, znanosti, duhovnosti, inovacije in družbene preobrazbe. Je ustanoviteljica pobude za spodbujanje empatije v muzejih (Empathy-Building Through Museums Initiative) in urednica dveh prodornih knjig na to temo: Spodbujanje empatije skozi muzeje (Fostering Empathy Through Museums, 2016) in Oblikovanje za empatijo: perspektive na področju muzejske izkušnje (Designing for Empathy: Perspectives on the Museum Experience, 2019). Dr. Gokcigdem je leta 2018 v Dharamsali v Indiji z njegovo svetostjo 14. dalajlamo pripravila prvi multidisciplinarni vrh na temo empatije z naslovom: »Spodbujanje univerzalne etike in sočutja skozi muzeje«. Dr. Gokcigdem deluje in predava na področjih umetnosti, muzeologije, vzpostavljanja miru, podjetništva in inovacij ter svetuje v sklopu različnih pobud večjih ameriških muzejev, vključno z živalskimi vrtovi in akvariji.
Več informacij o njenem delu najdete na: www.elifgokcigdem.com

Posnetek spletnega seminarja s prof. dr. Luiso Passerini, ki je predstavila, raziskovalni projekt Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah z naslovom Čezmejna telesa. Ustni in vizualni spomin v Evropi in širše.

Projekt je bil namenjen proučevanju medkulturnih povezav v sodobni Evropi in razumevanju novih oblik evropske identitete, ki se razvijajo v vedno bolj diaspornem svetu.

Prof. dr. Luisa Passerini je zaslužna profesorica na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah in glavna raziskovalka projekta Evropskega raziskovalnega sveta z naslovom Čezmejna telesa. Ustni in vizualni spomin v Evropi in širše 2013-2018. Preučevala je teme družbenih in kulturnih sprememb: afriška osvobodilna gibanja; gibanja delavcev, študentov in žensk v dvajsetem stoletju ter premiki migrantov proti Evropi in znotraj njenih meja v zadnjih desetletjih. Preučevala je predvsem spomine v obliki ustnih, pisnih in vizualnih virov ter razvila pojme subjektivnosti in intersubjektivnosti v zgodovinskem raziskovanju. Kot profesorica kulturne zgodovine je poučevala na Univerzi v Torinu v Italiji in na številnih univerzah različnih držav v Evropi in na drugih celinah (Afrika, Avstralija, Amerika).

Spletni seminar je del projekta Identity On The Line I-ON: Identiteta na prepihu: http://i-on.museum/.

Spletni seminar I-ON o pomenu transnacionalne zgodovine migracij in paradoksu njene odsotnosti v izobraževalnih sistemih in muzejih s prof. Mirjam Milharčič Hladnik.

Imparting the Narrative: Memory Theory & Practice in Sensitive Interviewing

Spletni seminar Imparting the Narrative: Memory Theory & Practice in Sensitive Interviewing z dr. Danie Meyer o teoriji spomina in praksi pri opravljanju občutljivih intervjujev, ki je preko izjemno življenjskih primerov odprla temo intervjuvanja oseb, ki so prestali travmatične izkušnje. Identity On The Line seminar o vodenju intervjujev o občutljivih temah s teoretičnim vpogledom in praktičnim prispevkom o pasteh ter priložnostih pri intervjuvanju informantov, ki so morda imeli travmatične izkušnje je zdaj na voljo tudi na spletu. Webinar je potekal v angleškem jeziku.

Webinarji MNZS

Kako se muzeji v Sloveniji in Evropi soočajo s posledicami covid-19?

Muzeji veljajo za srečališče najrazličnejših skupin in prostor dialoga ter razmisleka - kaj storiti, da bodo lahko svoje poslanstvo izpolnjevali tudi v bodočnosti?  Z dr. Aleksandro Berberih Slana, SMS in dr. Kajo Širok, ICOM Slovenija smo se pogovorjali o stanju muzejev po svetu v času panedemije COVIDA-19 in o ezultatih ankete o stanju muzejev, ki sta ju izvedli NEMO in SMS.

Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost: Lahko muzeji postanejo akterji družbenih sprememb?

Mednarodni muzejski dan, 18. maja 2020, je ICOM Slovenija proslavil z webinarjem: Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost: Lahko muzeji postanejo akterji družbenih sprememb?, ki ga je povezovala naša direktorica, dr. Kaja Širok.
V okviru seminarja smo se pogovarjali o družbeni vlogi muzejev in njihovem sodelovanju z lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami, ki promovirajo dostopnost ranljivih skupin v muzejih. Zanimalo nas je, kako se muzeji odzivajo na spremembe in s kakšnimi težavami se soočajo pri realizaciji sprememb v svojem delu.

• So muzeji zgolj hranitelji kulturne dediščine? Koliko se odzivajo na družbena dogajanja okoli sebe?
• Ali muzeji uresničujejo trditev, da so nosilci sporočil o enakosti, raznolikosti in inkluzivnosti?
• Kako muzeji skrbijo za ranljive skupine in koliko skrbi namenjajo temu področju?
• Kakšen je potencial muzejev v promoviranju družbenih sprememb in sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki skrbijo za socialno vključevanje migrantov?

Naši gostje so bili:

TINA PALAIĆ
Etnologinja in kustosinja v Slovenskem etnografskem muzeju. Nacionalna koordinatorka za evropski projekt Taking Care. Ethnographic and World Cultures Museums as Spaces of Care, sodelavka na mednarodnih projektih Sharing a World of Inclusion, Creativity and Heritage ter Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam. Scenaristka dokumentarnega filma Slovenec po izbiri, ki je nastal ob razstavi Afrika in Slovenija: Preplet ljudi in predmetov.

UROŠ DOKL
Kustos pedagog v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Pobudnik humanitarnega projekta Jakob, ki je bil namenjen sirskim otrokom v begunstvu v Turčiji, in soavtor programa Muzej za mir. Slednji je posvečen razmisleku o temeljnih vrednotah, na katerih sloni sodobna Evropa: svobodi, miru, demokratičnosti, blaginji, dobrobiti, solidarnosti in raznolikosti. Uroš vodi delavnice v MNOM, ki promovirajo strpnost, enakost in solidarnost.

FAILA PAŠIĆ
Ustanoviteljica Društva UP Jesenice, ki temelji na načelu promoviranja človekovih vrednot, humanitarnih medčloveških odnosov ter spodbujanju prostovoljstva predvsem na področju državljanskega aktivizma. Faila je dobitnica številnih priznanj, nacionalnih in mednarodnih, za delo na področju človekovih pravic, predvsem pa je zagovornica pravic depriviligiranih in ranljivih skupin ter aktivistka na področju socialnega vključevanja migrantov v slovensko okolje.

Webinar je zastavljen v dveh delih. V prvem so gostje predstavili svoje poglede na obravnavane teme, v drugem delu je sledil pogovor s poslušalci in odgovori na vprašanja.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.