Povojno bodobje

NOVA OBLAST

Po drugi svetovni vojni je kot najpomembnejša politična sila v celotni Jugoslaviji izšla Komunistična partija. Takoj je pričela vzpostavljati nov družbeni red.

1. Navedi, po kateri državi se je pri vzpostavljanju nove oblasti zgledovala povojna oblast v Jugoslaviji?
Naslovnica časopisa Slovenski poročevalec, let. VI. , št. 16, 8. 5. 1945. Dostopno na dLib.

OBRAČUN Z NASPROTNIKI

Po vojni je nova oblast posamezne skupine prepoznala za dejanske ali potencialne sovražnike države. V obdobju centralizacije oblasti je vsaj do začetka petdesetih let vladal oster nadzor, vrstili so se policijski in sodni pregoni. 
Domobranske enote v Kranju, 30. maj 1947. Foto: Slavko Smolej. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
2. Po vojni so potekali obračuni z nasprotniki narodnoosvobodilnega gibanja. Odgovori na vprašanji.

a) Kako se je imenovala narodnoosvobodilnemu gibanju nasprotna slovenska vojaška formacija, ki je nastala na Slovenskem po kapitulaciji Italije?
b) Kako je z vrnjenimi pripadniki teh enot ravnala nova oblast v domovini?

3. Imenuj najmočnejšo opozicijsko silo v Sloveniji po drugi svetovni vojni.

AGRARNA REFORMA

Agrarna reforma je bila prvi pomemben ekonomski in politični ukrep novih oblasti po vojni. Razglasili so jo avgusta 1945, torej še pred volitvami v ustavodajno skupščino. Namen reforme je bil na svojo stran pridobiti kmete in odpraviti nedoslednost agrarne reforme, ki bi jo morala izvesti že kraljevina Jugoslavija.
4. Agrarna reforma je temeljito spremenila lastništvo nad zemljo. Pomagaj si z virom in navedi tri skupine ljudi oz. institucij, ki jim je bila zemlja v celoti ali večinsko odvzeta.

1. člen
Zaradi dodeljevanja zemlje poljedelcem, ki zemlje nimajo ali je imajo premalo …, se bo izvedla agrarna reforma in kolonizacija …

2. člen
a) … v državne roke preidejo kmetijska in gozdna posestva, katerih skupna površina presega 45 ha ali 25 do 35 ha plodne zemlje …
b) zemljiška posestva cerkva, samostanov …
c) presežek plodne zemlje pri kmetijskih posestvih, ki presegajo zakonsko določeni minimum …
(Iz zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, 1945)
(Vir: Š. Zadnik, Zbirka zgodovinskih virov, Ljubljana: DZS, 1968, str. 264)

Razdelitev zemlje na Lavrici pri Ljubljani, 27. januar 1947. Foto: Marjan Pfeifer. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

VOLITVE NOVEMBRA 1945

Na podlagi sporazuma Tito–Šubašić je morala Jugoslavija po vojni pripraviti svobodne večstrankarske volitve v ustavodajno skupščino. Zahodne velesile so bile pripravljene priznati le vlado, ki bi si oblast zagotovila z zmago na svobodnih volitvah.
5. Prve povojne volitve v jugoslovansko ustavodajno skupščino so bile 11. novembra 1945. Svojo dejavnost je obnovilo sedem meščanskih strank, vendar so njihovo dejavnost ves čas načrtno ovirali, zato so te stranke volitve bojkotirale. Kljub temu so imeli volivci možnost, da se poleg enotne liste Ljudske fronte odločijo za t. i. skrinjico brez liste. Odgovori na vprašanja.

a) Kako se je imenovala enotna lista kandidatov na teh volitvah?
b) Zakaj so volili s kroglicami?
c) Kdo je lahko prvič volil na prvih povojnih volitvah?
d) Katero ime so ljudje nadeli skrinjici brez liste? Pomagaj si s pesmijo slovenskega humorista.



Cinca Marinca,
ta je zoper nas,
u ta črna skrinjca
vrgu je svoj glas …
(Vir: Fran Milčinski. Preprosta ljubezen: zbrane pesmi. Ljubljana: Sanje, 1997, str. 144)
Volitve 11. novembra 1945. Na fotografiji sta dobro vidni obe volilni skrinjici. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

6. Pred in med volitvami je bilo storjenih veliko nepravilnosti. Preberi besedilo in izpiši tri nepravilnosti, ki so jih člani Ozne načrtno izvajali.

Pooblaščenci Ozne smo dan pred volitvami dobili razpored, za katera volišča v posameznih okrajih odgovarjamo … Istočasno pa smo dobili direktivo, da na volitvah moramo zmagati … Pri tem naj se poslužujemo kakršnegakoli »nedokazljivega« vplivanja na volivce …Sam sem na problematičnih voliščih pretrgal tekstilni trak v črni skrinjici in tako povzročil, da so bile voltive v to skrinjico »slišne« … Tudi po teži skrinjic smo lahko dognali, ali je v črni skrinjici preveč kroglic, tako da smo jih lahko »pretočili« v skrinjico Ljudske fornte. Še prej pa smo s kakršno koli pretvezo odstranili nezanesljive člane volilne komisije z volišča.
(Vir: Jernejčič, R. A. Zgodovina na maturi. Ljubljana: DZS, 2000, str. 86)

POMANJKANJE TAKOJ PO VOJNI

Življenje v prvih povojnih letih je bilo težko. Primanjkovalo je vsega, obleke, hrane, stanovanj, posode. V vsesplošnem pomanjkanju državni sektor ni mogel pokriti vseh potreb po hrani in kmetijskih pridelkih za predelovalno industrijo, zato je bil uveden obvezni odkup. Cene so bile določene v korist industriji. Prebivalci so hrano in druge potrebščine lahko dobili le s posebnimi kartami in nakaznicami. Tak sistem se je imenoval racionirana preskrba in je veljal do leta 1948.
7. Preberi odlomek in povej, kaj lahko razbereš iz njega o življenju po vojni?

»Vojna je bila daleč, strahovi, ki so nas preganjali takrat, so bili pozabljeni, še zmerom pa nismo imeli dovolj hrane. Najnujnejše smo dobivali na karte, vse drugo pa – kakor si se znašel /…/. V tistih časih nam je dobršen del dneva mineval v vrstah. Zjutraj v vrsti za mleko, v drugi trgovini v vrsti za moko in sladkor, enkrat na teden pa v kot kača dolgi vrsti za meso. Za vso družino smo na teden dobili po 40 do 50 dag žilavega mesa. /…/ Vsake dodatne kile moke, sladkorja ali celo koščka masla smo se pošteno razveselili …«
(Vir: Jana Milčinski, Moje življenje z Ježkom, ICO, Mengeš, 1998)

OBNOVA

8. Prednostna naloga po vojni je bila obnova države. Iz besedila ugotovi, kako so v prvih mesecih in letih po vojni obnavljali državo.

… v Hrastniku so preteklo nedeljo delavci in nameščenci rudnika ter člani MOOF in NM izvedli prvi prostovoljni udarniški dan. Prostovoljno so pohiteli v jamo v nedeljo, ko rudnik ni normalno obratoval, in podarili za obnovo 493 vozičkov premoga, kar pomeni 310 ton in presega normalno dnevno proizvodnjo za 100 %.
(Vir: Ljudska pravica, let. VI., št. 62, Ljubljana, 5. 7. 1945, str. 2)
Ljudska pravica, Leto VI., št. 62, Ljubljana, 5. 7. 1945, str. 2. Celotno številko časopisa si lahko ogledaš na povezavi dLib.

NACIONALIZACIJA

Načrt gospodarskega razvoja Jugoslavije naj bi temeljil na državni, zadružni in privatni lastnini. Državna in zadružna lastnina naj bi se čim bolj širili, privatni sektor pa omejeval. Med najpomembnejšimi ukrepi, ki naj bi to omogočil, je po sovjetski teoriji sodila nacionalizacija.

9. Nacionalizacija, ki je bila pomembnejši ukrep povojne oblasti, je bila izpeljana v več delih. Na levi strani so navedena leta nacionalizacije, na desni pa objekti, ki so bili nacionalizirani. Poveži leto nacionalizacije z objekti, ki so bili v tem letu nacionalizirani.

a) 1946                                 1) zasebne hiše, stanovanja, poslovni prostori, ki presegajo maksimum, gradbene parcele
b) 1948                                 2) večja podjetja splošnega državnega in republiškega pomena
c) 1958                                 3) manjša podjetja, kulturne, prometne in zdravstvene ustanove

PETLETKA

Do konca leta 1946, ko se je končalo obdobje obnove, je bilo obnovljenih precej poškodovanih ali uničenih podjetij. Upravljanje z gospodarstvom je prevzel državni aparat. Najpomembnejšo vlogo je imela planska komisija, ki jo je vodil Boris Kidrič. Gospodarstvo naj bi se razvijalo po petletnih načrtih.
Prvi zgrajeni »kapitalni« objekt v državi je bila tovarna strojev Litostroj v Ljubljani leta 1947.
Festival dela, Gornja Radgona, , 4.–5. 10. 1947. Foto: Vlastja Simončič. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
10. Jugoslavija in s tem slovensko gospodarstvo se je zgledovalo po Sovjetski zvezi. Tako je bila leta 1947 uvedena prva petletka. Odgovori na vprašanji.

a) Pojasni, kaj pomeni izraz petletka.
b) Kateri gospodarski panogi je bila dana prednost v prvi petletki?

MEJE

Eden poglavitnih ciljev vodstva slovenskega osvobodilnega gibanja je bila uresničitev programa Zedinjene Slovenije – združiti v eno upravno-državno enoto vse ozemlje, na katerem živijo Slovenci. Že med vojno je novo jugoslovansko vodstvo nakazalo, da bo zahtevalo popravke meje z Italijo.


11. Vprašanje meje na zahodu Slovenije še več let po vojni ni bilo rešeno. Odgovorite na spodnja vprašanja.

a) Pojasnite, kako so razdelili ozemlje Julijske krajine leta 1945 in kdo je upravljal to ozemlje.
b) Katerega leta je bila podpisana mirovna pogodba z Italijo?
c) Kako se je imenovala nova politična tvorba, ki je nastala s podpisom mirovne pogodbe?
d) S katerim sporazumom so dokončno uredili mejo med Jugoslavijo in Italijo, ki velja še danes?









Zemljevid, na katerem je s temno modro črto označena meja med cono A in cono B. Temno modra črta je t. i. Morganova linija. Vir: katalog razstave Začasna meja – življenje in hrepenenje v coni A (1945-1947).
Severna slovenska meja se po drugi svetovni vojni ni premikala, saj so velesile že med vojno sklenile, da bo Avstrija obnovljena v predvojnih mejah kot demokratična republika. Želje slovenskega političnega vodstva so bile obsojene na neuspeh.
7. člen Avstrijske državne pogodbe. Celotna pogodba je dosegljiva na tej povezavi.
12. Leta 1955 je bila podpisana Avstrijska državna pogodba. Poglej vir in odgovori na vprašanja.

a) Kateri člen Avstrijske državne pogodbe govori o varstvu slovenske manjšine v Avstriji?
b) Kaj določa glede uporabe slovenskega jezika?
c) Ali so se zapisane pravice uveljavile v resničnem življenju?

SPOR Z INFORMBIROJEM

Informbiro je bila mednarodna organizacija komunističnih in delavskih partij. Usklajevala naj bi delo komunističnih partij po svetu. Leta 1947 je Jugoslavija prišla v hud spor s Sovjetsko zvezo.

13. Naštej dva ukrepa ali načina, s katerima so Sovjetska zveza in vzhodne države želele disciplinirati Jugoslavijo.

UVEDBA SAMOUPRAVLJANJA

V času spora z informbirojem so se razmere v Jugoslaviji močno poslabšale. Partijsko vodstvo je začelo spoznavati, da sovjetski model socializma ni dober. V začetku petdesetih let so začeli opuščati t. i. administrativni socializem in začeli vpeljevati decentraliziran samoupravni model.
14. Z uvedbo samoupravljanja so v tovarnah dobili delavske svete. Dobro poglej vire in odgovori na vprašanji.

a) V kateri tovarni je bil izvoljen prvi delavski svet?
b) Glede na besedilo navedi, kakšno nalogo so imeli delavski sveti.

Delavski svet važen korak k demokratizaciji našega gospodarstva
Naloga delavskih svetov bo pomagati vodstvu podjetij pri reševanju gospodarsko mobilizacijskih nalog, zaradi česar bodo v dragoceno pomoč direktorjem podjetij, na drugi strani pa bodo povečali sodelovanje delavskih množic pri upravljanju našega gospodarstva. Delavski sveti bodo preučevali gospodarske plane podjetij, dajali bodo svoja mnenja …
(Vir: Ljudska pravica, let. XI., št. 9, Ljubljana, 11. 1. 1950. Celotno številko časopisa si lahko ogledaš na povezavi do dLib.)
Delavski svet v tovarni Sava, 7. januar 1950. Reprodukcija iz časopisa. Hrani: Gorenjski muzej.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.