Kaj vemo o cepljenju?
Jožica Šparovec
31.3.2021
Jožica Šparovec
31.3.2021

Kaj vemo o cepljenju?

Edi ŠELHAUS, Cepljenje proti davici, Ljubljana-Šentvid, april 1958. Zbirka časopisa Delo, črno-beli negativ, leica, inv. št.: DE551/24.

Edi ŠELHAUS, Mamice so pripeljale otroke na cepljenje, Ljubljana-Šentvid, 1960. Zbirka časopisa Delo, črno-beli negativ, leica, inv. št.: DE1836/13.

Verjetno si nihče ni predstavljal, da bi bilo lahko v današnjih časih, ko so industrija, tehnologija in  znanost, vključno z medicino, močno razvite, ogroženo zdravje svetovnega prebivalstva, celo v najbolj razvitih državah. Samoumevno nam je bilo, da bili smo že kot otroci cepljeni proti raznim hudim in nalezljivim boleznim, da smo tako zaščiteni in da se svetovna epidemija, ki bi ogrozila mnoga življenja, ne more zgoditi. Mnogi starši so bili v zadnjih letih celo proti cepljenju svojih otrok, češ da je škodljivo za zdravje in celo tvegano in nekatere bolezni, ki so bile že davno izkoreninjene, so se pričele celo vračati. Včasih o cepljenju niso / nismo kaj dosti razmišljali in je bilo pač samoumevno, da je to potrebno. Verjetno imamo iz otroških let vsi nekaj spominov tem. Nekateri se spominjamo, kako so nas v ambulantah praskali po ramah, kar ni bilo najbolj prijetno, in še danes so nam na koži ostali sledovi tega nenavadnega cepljenja. Pozneje so to opustili in so otrokom dajali le injekcije ali so cepivo morali spiti po žlički. Prilagamo nekaj fotografij cepljenja otrok ob koncu 50-tih in v začetku 60-tih let prejšnjega stoletja znanega fotoreporterja Edija Šelhausa.

Zelo zanimive pa so fotografije, ki jih je pred skoraj 50-timi leti v Trstu v Italiji posnel znani Edi Šelhaus, ki nas presenetljivo spominjajo na današnje corona čase.  Ljudje v vrsti čakajo na cepljenje proti črnim kozam in na potrdilo, da so bili cepljeni, zato, da so lahko prestopili mejo z Jugoslavijo. Leta 1972 so namreč v Jugoslaviji izbruhnile črne koze. Z virusom variole se je med vračanjem iz Meke v Iraku okužil eden od romarjev. Po vrnitvi na Kosovo je okužil sorodnike in prijatelje. Eden ob okuženih je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja 10. marca 1972 poslan v beograjsko bolnišnico. Sprva so pacientovo stanje diagnosticirali kot reakcijo na penicilin. Pravzaprav pa je šlo za zelo nalezljivo in težko obliko črnih koz, pri kateri pacient izkrvavi še pred pojavom izpuščajev. Takšen potek bolezni je bil zanj usoden še iste noči. Primere črnih koz so pričeli odkrivati tudi v Beogradu, preko pacienta se je okužilo 38 oseb, za osem je bila bolezen usodna.

Oblast se je na situacijo odzvala s strogimi ukrepi. Razglašeno je bilo vojno stanje in uvedena karantena. V slednjo je morala tudi ena od medicinskih sester, ki je skrbela za okuženega pacienta v beograjski bolnišnici. Namestili so jo v z vojsko zastražen hotel. Poleg karantene se je Jugoslavija odločila za množično ponovno cepljenje prebivalstva, kar je opravila s pomočjo SZO in vojske. Drastični ukrepi so veljali za celotno državo. Tako so morali potniki ob vstopu v Slovenijo pokazati potrdilo o cepljenju, prepovedana so bila javna zborovanja in prireditve, veljala je omejitev službenih potovanj in prepoved preseljevanja delavcev. Po dveh mesecih je bilo epidemije konec, zbolelo je 175 ljudi, med njimi je življenje zaradi bolezni izgubilo 35 oseb. V Sloveniji niso zabeležili nobenega primera bolezni.

Cepljenje proti črnim kozam je večina držav v 70. letih zaradi izkoreninjenja opustila. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija pričela pozivati k uničenju virusa v laboratorijih. S tem se Rusija in Amerika nista strinjali, zato je SZO sklenila, da se zaloge virusa lahko hrani za raziskovalne namene. Poleg hranjenja virusa pa je leta 2017 razburilo tudi dejstvo, da je mogoče virus znova ustvariti, četudi so vsi vzorci uničeni.

V današnjih časih corona epidemije, ko imamo mnogi tudi pomisleke zaradi po našem mnenju premalo preizkušenih cepiv in njihovih učinkov, pa vendarle ponovno ugotavljamo, da nas bo verjetno ponovno rešilo le cepljenje čim večjega števila prebivalstva, saj virus kar noče in noče izginiti.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.