Zimska idila v visokogorju
Lara Rojc
26.2.2021
Lara Rojc
26.2.2021

Zimska idila v visokogorju

Marjan PFEIFER st., Erjavčeva koča ter zasnežena Martuljška skupina v ozadju, Vršič, 11. januar 1948. Zbirka Foto Slovenija, črno-beli negativ, leica, inv. št.: FS4216/7.


Fotograf Marjan Pfeifer st. se je januarja 1948 mudil na prelazu Vršič, kjer je fotografiral zasneženo visokogorsko pokrajino. V središču fotografije je zasnežen macesnov gozdiček na majhni vzpetini pod prelazom Vršič, na katerem stoji Erjavčeva koča, ki so jo že leta 1901 postavili člani nemško-avstrijskega planinskega društva in jo poimenovali Vosshütte. Po 1. svetovni vojni je upravljanje koče prevzelo Slovensko planinsko društvo, ki je kočo preimenovalo v Erjavčevo kočo po slovenskem naravoslovcu in pripovedniku Franu Erjavcu. V ozadju koče se je fotografu odprl pogled na gorsko verigo, znano kot Martuljška skupina, sredi katere kraljuje Špik.

Prav na primeru Erjavčeve koče lahko opazimo zanimivo vlogo, ki so jo imele planinske koče na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva (SPD) leta 1893 se je začela pospešena gradnja slovenskih planinskih koč, ki je bila predvsem plod nacionalizma. Slovenske planinske koče so namreč predstavljale protiutež nemškim kočam, na ta način pa so Slovenci verjeli, da bodo z gradnjo in slovenjenjem planinskih koč zaščitili slovensko zemljo pred germanizacijo.[1]


[1]Dolenc, Ervin. »Turizem v slovenskih hribih in gorah.« V: Razvoj turizma v Sloveniji, ur. Franc Rozman in Žarko Lazarević, 136-147. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996. https://www.sistory.si/cdn/publikacije/31001-32000/31450/razvoj_turizma_v_Sloveniji.pdf

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.