Tuji šahovski velemojstri
Lara Rojc
24.2.2021
Lara Rojc
24.2.2021

Tuji šahovski velemojstri na slovenskih tleh

Začetki šaha v slovenskem prostoru segajo že v čas 2. polovice 19. stoletja, ko je bilo v Slovenskem glasniku prvič objavljeno slovensko izrazoslovje in problemska naloga Josipa Ogrinca.[1] Na povsem novo raven pa je slovenski šah dvignil dr. Milan Vidmar, ki je postal prvi slovenski šahovski velemojster. Prav njegov uspeh je spodbudil nastanek prvega slovenskega šahovskega društva v letu 1912. Prvo razvojno obdobje slovenskega šaha se je zaključilo s številnimi amaterji in krožki ter enim društvom in velemojstrom.

Obdobje prve svetovne vojne je začasno ustavilo razvoj slovenskega šaha, ki pa si je po vojni hitro opomogel. Začelo se je drugo razvojno obdobje, ki je pripeljalo do ustanovitve novih šahovskih društev in prve krovne organizacije – Jugoslovanske šahovske zveze (1921). Poleg nje je bila nekoliko kasneje ustanovljena tudi Slovenska šahovska zveza (1935), ki je bila edina nacionalna šahovska zveza na tleh tedanje Jugoslavije. S tem obdobjem sovpada tudi začetek prirejanja mednarodnih turnirjev v našem prostoru, ki so se jih udeleževali številni tuji šahovski velemojstri. Prvi mednarodni turnir je bil izveden v Rogaški Slatini ob desetletnici ŠK Maribor leta 1929, kjer je zmagal Akiba Rubinstein, Slovenec Vasja Pirc pa je zasedel 4. mesto.

Posebno mesto je v zgodovini šaha dobil Bled, ki se je uveljavil kot kraj pomembnih šahovskih turnirjev. Leta 1931 je tu zmagal šahovski velemojster Aleksander Aleksandrovič Aljehin, 1959 leta pa je na Turnirju kandidatov[2]zmagal sovjetski šahist Mihail Talj, ki je leto kasneje v Moskvi premagal Mihaila Botvinnika in tako postal osmi svetovni šahovski prvak. Leta 1961 je bil na Bledu organiziran jubilejni mednarodni veleturnir ob tridesetletnici v spomin na prvi mednarodni veleturnir iz leta 1931. Bil je eden izmed najmočnejših svetovnih turnirjev v šestdesetih letih 20. stoletja, udeležilo se ga je namreč 15 velemojstrov, med katerimi je izstopal mlad ameriški šahist Bobby Fischer. Kljub temu da je v drugem kolu premagal Talja, je na koncu osvojil drugo mesto.[3]

Poleg turnirjev na Bledu je pomembno vlogo imel tudi turnir v Portorožu, kjer je bil leta 1958 organiziran Medconski turnir. Kljub zmagi Mihaila Talja, je veliko pozornosti požela nova šahovska vzhajajoča zvezda, ameriški šahist Bobby Fischer, ki je s petnajstimi leti postal velemojster.[4] Vrhunec kariere je Fischer dosegel leta 1972, ko je v Reykjaviku premagal Borisa Spaskega in postal svetovni šahovski prvak, s čimer se je končala 24-letna sovjetska prevlada na šahovskem vrhu.


[1] »Šah.« Slovenski glasnik, 11/3 (1868): 81120. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7OEG71IX/34d6e483-897e-4ee9-82ce-540a07893920/PDF (Dostop: januar 2021).

[2] Prva dva kroga turnirja sta potekala na Bledu, tretji v Zagrebu in četrti v Beogradu.

[3] Drinovec, Aleš, ur. Slovenski šah. Ljubljana: Kmečki glas za Šahovsko zvezo Slovenije, 2002, 31–36.

[4] Prav tam, 34–35.


Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.