Pustno slovo od zime
Andreja Zupanec Bajželj
17.2.2021
Andreja Zupanec Bajželj
17.2.2021

Pustno slovo od zime

Pustne norčije, v svojem jedru pa zima, se na Slovenskem končajo s pokopom pusta. Običaj se po pokrajinah močno razlikuje, vsem pa je skupno, da je to dan, ko se postavi pika na i pustnim norčijam.[1]Pogrebci v dopoldanskih urah pusta v kaki gostilni položijo na pare, kjer leži do popoldneva ali pa se z njim na nosilih sprehodijo od gostilne do gostilne. V sprevodu so maskirani pogrebci, objokana vdova v krilu in z ruto na glavi, duhovnik z odvezo, od muzikantov pa obvezno harmonikar. Hrup pustnega sprevoda pritegne tudi kup radovednežev ter otrok. Pust svoj konec doživi z uprizoritvijo pogreba, s sežigom ali z metom v bližnjo reko.[2]

[1] Več o običajih in tradiciji pokopa pusta v različnih pokrajinah je strnjeno in pregledno opisal Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev …,11–76.

[2] Špela Kučan (2004), Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Ljubljana: Littera picta, d. o. o., 82.

Med obema svetovnima vojnama je bila za pepelnično sredo v Ljubljani in drugih mestih značilna slanikova pojedina. Pojedino, ki je omilila strogost in resnost pepelnice, so prirejali gostinci in hotelirji, na jedilniku pa so ob dobrem vinu ponudili še bogat izbor morskih rib in školjk. Z zadnjim večerom plesa in zabave so se od predpustnega časa na bolj umirjen način poslovili še ljubitelji morskih jedi.[1]Tradicijo slanikovih pojedin zasledimo v časopisju tudi v povojnem obdobju, do danes pa so jo ohranili le nekateri hotelirji in gostilničarji. Najodmevnejšo pripravlja Grand hotel Union, ki je lansko leto na pepelnično sredo pripravilo že 91. slanikovo pojedino. Prireditev, ki združuje razstavo in tekmovanje kuharskih mojstrov iz vse Slovenije v pripravi morskih in sladkovodnih dobrot, si letno ogleda več kot tisoč radovednežev. Dobrote in resnost pepelnične srede napovedujejo čas spokojnosti. Pust se namreč s tem dnem poslovi.

[1] Špela Kučan (2004), Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Ljubljana: Littera picta, d. o. o., 84.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.