Volitve, 28. november 1920
Domen Kaučič
28.11.2020
Domen Kaučič
28.11.2020

Volitve v ustavodajno skupščino, 1920

Leta 1918 novonastala kraljevina SHS je kot prvo zakonodajno telo države oblikovala t. i. začasno narodno predstavništvo (ZNP). Delovalo je od 1. marca 1919 do 28. oktobra 1920, ko je bilo z ukazom regenta Aleksandra I. razpuščeno. Sestavljali so ga predstavniki srbske Narodne skupščine in zagrebškega Narodnega sveta ter predstavniki iz Črne gore, Vojvodine in Makedonije. V njem so bile zastopane vse tri dotedanje slovenske politične stranke (SLS, JDS, JSDS). Njegov namen je bilo predvsem sprejemanje zakonov in aktov, ki bodo vzpostavili delovanje države do začetka zasedanja ustavodajne skupščine med njimi Zakona o volitvah narodnih poslancev v Ustavodajno skupščino.[1]

Volitve v skupščino so bile na podlagi le-tega razpisane za 28. november 1920. Za Slovence so bile eden izmed pomembnejših dogodkov prvih let po koncu prve svetovne vojne. Po neuspelem plebiscitu na Koroškem in po izgubi zahodnega dela današnje Slovenije je po nekaterih ocenah skoraj tretjina (več kot 400.000) Slovencev ostala izven meja kraljevine SHS.[2]  Volitve so Slovencem predstavljale vzpostavitev temeljev za politično delovanje znotraj nove države. Na volitvah so sodelovale vse takratne slovenske politične stranke.

Največja in najbolj vplivna slovenska stranka SLS se je zavzemala za pokrajinsko samostojnost Slovenije s svojo skupščino. Poudarjala je tudi pravico do združitve vseh Slovencev v eno državi na podlagi samoodločbe. Zavračala je kulturni boj proti katoliški cerkvi in se zavzemala za svobodo veroizpovedi. Liberalna Samostojna kmetijska stranka (SKS) je tudi podpirala avtonomijo in se zavzemala za enakopravnost treh narodov v monarhiji. Avtonomijo je podpirala tudi Narodno socialistična stranka (NSS). Program liberalne jugoslovanske demokratske stranke (JDS) se je od SLS precej razlikoval. JDS se je zavzemala za centralistično ureditev monarhije, napovedovala je boj zoper politični katolicizem in zavračala ideje proletariata. Tako kot ostale slovenske stranke se je zavzemala za združitev vseh Slovencev. Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS) in KPJ sta zahtevali korenito družbeno spremembo države. Prva se je zavzemala za socializem, zahtevala je šolsko in agrarno reformo ter socialno  zavarovanje za delavce. Zagovarja je socializacijo industrije, rudnikov, veleposesti in bank. Podpirala je enakopravnost med spoloma in svobodo političnega in kulturnega socialnega gibanja. Zavračala je militarizem in si prizadevala za odpravo vojske. Komunisti so za razliko od JSDS zagovarjali vzpostavitev komunistične delavsko-kmečke sovjetske republike.[3]

Zmagovalka volitev v Sloveniji je bila po pričakovanjih SLS, ki pa v nasprotju z dotedanjimi volitvami v avstrijski parlament ni dobila absolutne večine. Prejela je 37,27% glasov in s tem 14 poslanskih mandatov. Po sprejetju vidovdanske ustave v naslednjem letu je zaradi nekaterih napak pri štetju glasov dobila še en dodatni mandat. Slabši rezultat je mogoče pripisati splošni razočaranosti nad dotedanjo politiko, ki jo je večinoma vodila prav ta stranka in tudi turbulentnim časom, v katerih so ljudje bolj dovzetni za radikalnejšo politiko. Na drugo mesto se je uvrstila SKS, ki je prejela malo več kot petino vseh glasov in 9 (kasneje 8 ) poslanskih mest. Takoj za petami jim je sledila JSDS (7 mandatov). Z dobro desetino glasov je sledila KPJ, ki pa ji je bila s t. i. obznano konec istega leta prepovedana politična in druga dejavnost na ozemlju kraljevine. Partiji sta sledili JDS in NSS. Brez mandatov je ostala Domača verstvena stranka.[4]

LITERATURA

·        Borak, Neven … [et al.]. Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992. Ljubljana: Mladinska knjiga,  Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.

·        Štih, Peter, Vasko Simoniti, Peter Vodopivec. Slovenska zgodovina. Od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2016.


[1] Borak, Neven … [et al.]. Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992 (Ljubljana, 2006), 237–238.

[2] Štih, Peter, Vasko Simoniti, Peter Vodopivec. Slovenska zgodovina. Od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja (Ljubljana, 2016), 528.

[3] Borak. Slovenska novejša zgodovina, 237–238.

[4] Prav tam, 238–239.


Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.