Tipična primorska arhitektura
Lara Rojc
24.9.2020
Lara Rojc
24.9.2020

Tipična primorska arhitektura na Pfeiferjevih fotografijah

Ob koncu druge svetovne vojne meja med Italijo in Jugoslavijo še ni bila dokončno določena.  Študijski odsek pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru za Slovensko primorje in Trst je skupaj z Oddelkom za mejna vprašanja v Ljubljani in Ministrstvom za zunanje zadeve v Beogradu dokazoval svoj prav z različnimi dokumenti, ki bi kazali na večinsko slovensko prebivalstvo in večstoletno slovensko kulturo na spornem mejnem območju. S tem namenom je bila ustanovljena posebna skupina, katere član je bil tudi fotograf Marjan Pfeifer, sicer novinar fotoreporter in vodja fotografskega oddelka v Uradu za informacije pri Predsedstvu prve slovenske vlade (iz tovrstnega urada je kasneje izšlo podjetje Foto Slovenija, katerega fotografije hranimo v našem muzeju). Pfeifer je skupaj s preostalima članoma skupine – slikarjem Lojzetom Spacalom in zgodovinarjem ter referentom za arhive in kulturno dediščino pri študijskem odseku ONOO Gorica Ludvikom Zorzutom – potoval po Primorskem  in zbiral ter fotografiral zanimivosti okolja in tamkaj živečih ljudi. Vse to so počeli z namenom priprave kulturnega memoranduma za zavezniško komisijo, katere naloga je bila določiti mejo med Italijo in Jugoslavijo po 2. svetovni vojni.[1] Priporočeno je bilo fotografirati stare domače napise na hišah, nagrobnike ter druge krajevne in naravne znamenitosti.

Med fotografiranjem naravnih in kulturnih znamenitosti primorskega okolja je Pfeifer med drugim v svoj objektiv ujel tudi tipično primorsko arhitekturo. Ob obisku Goriških Brd je tako fotografiral kaminsko kuhinjo, za katero je značilno odprto ognjišče z urejenim odvajanjem dima skozi napo in zidani dimnik – raufnik.

Na številnih fotografijah je moč opaziti pravokotne, lahko tudi polkrožne izzidke, namenjene odvajanju dima oz. razločevanju ognjevarnega spahnjenega dela, ki jih na Krasu imenujejo spahnjenca, v Vipavski dolini in Brdih pa žbatafur, na strehi katerega stoji raufnik.[2]

Poleg tega je v vaseh fotografiral tipične oboke, ki jih na Primorskem imenujejo kalone in zunanje hodnike oz. ganke, pod katerimi stoji leseno ogrodje za vinsko trto – latnik. Na fotografijah ne manjka niti znamenito primorsko oziroma kraško dvorišče, t. i. borjač, sredi katerega stoji kamnit vodnjak – šterna.

[1] SI AS 1816, Okrožni NOO za Goriško okrožje, šk. 10/1, »Fotoposnetki naravnih in krajevnih lepot v Brdih in v Soški dolini«.

[2] Ledinek Lozej, Špela. »Kaminska kuhinja v Vipavski dolini«. V: Historični seminar 10, ur. Katarina Šter, 83–103. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2012.




Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.