Velika povednost v malih detajlih

Karel Putrih, Interniranca, 1950-1952, patiniran mavec, 50 cm x 20 cm x 20 cm

Kipar Karel Putrih se je v sodelovanju z arhitektom Borisom Kobetom leta 1952 prijavil na mednarodni londonski natečaj za spomenik Neznanemu političnemu zaporniku (Unknown Political Prisoneer). Natečaj je organiziral Inštitut za sodobno umetnost (Institut for Contemporary Art – ICA), ki je k sodelovanju povabil raznolike umetnike vseh narodnosti, starosti in stilskih usmeritev. Namen natečaja je bilo čim pristneje ovekovečiti spomin tako na ženske kot moške, ki so žrtvovali svoja življenja za pojem svobode v času druge svetovne vojne. 

Putrih in Kobe sta se prijavila s zasnovo spomenika z naslovom Interniranca, pri čemer je Kobe pripravil arhitekturno zasnovo, Putrih pa je izdelal osnutek, ki je bil na natečaju tudi posebej pohvaljen. Koncept umetniškega dela sta si Putrih in Kobe zamislila kot rahli stik moške in ženske figure, dveh neimenovanih in interniranih oseb, ki se v dramatični agoniji stegujeta proti nebu. Njuna povezanost v usodi in bolečini, ki se stalno ponavlja, je nakazana v njunih zrcalno oblikovanih torzih, grobo obdelano površino materiala in deformiranimi deli teles. Številčnost, razčlovečenje in anonimnost internirancev je poudarjena z delno upodobitvijo glav, ki se v deformirani ekspresivni gesti stegujeta navzgor. 

V muzeju hranimo osnutek za spomenik Interniranca, ki predstavlja pomemben del muzejske likovne zbirke. 

Otroci na razstavi Fotoaparat in vojna

Otvoritev razstave Fotoaparat in vojna: fotografije druge svetovne vojne iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije se je 12. marca zgodila zgolj virtualno. Naš Muzej je zaradi upoštevanja varnostnih ukrepov ter v želji po zajezitvi koronavirusa zaprt. Z vami pa želimo deliti marsikatero zgodbo razstave, ki jih bomo tedensko pripravljali, vi pa jih boste lahko prebirali muzejskem blogu. 

Razstava Fotoaparat in vojna: fotografije druge svetovne vojne iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije prikazuje izbrana dela znanih in neznanih, profesionalnih in amaterskih fotografov. Fotografije na razstavi ne sledijo zgolj časovni komponenti, temveč se večkrat vsebin vojne loti tematsko. Določen del razstave pa je kljub vsemu na ogled in vabljeni, da si ga ogledate. Pred vhodom v Muzej Vas namreč pričakuje tematski izbor fotografij otrok iz časa druge svetovne vojne. Otroci na ohranjenih fotografijah niso pogosto zastopan motiv.  Ko se na vojnih fotografijah pojavijo, poglobljeno predstavijo svetovni konflikt. Oblečeni v uniforme nastopajo kot odraslim enakovredni udeleženci političnih dogodkov in tako še podkrepijo propagandni namen posnetih motivov. Vendar večina ohranjenih fotografij želi otroke pustiti izven izkušenj vojne. Tako najdemo romantizirane intimne otroške motive, postavljene v naravno kuliso, ki z različno paleto čustev zrejo v fotografov objektiv. V ohranjeni muzejski dokumentaciji se otroški motivi pojavljajo pod oznako »privatni posnetki«. Tako jih lahko postavimo ob bok spominskim posnetkom, ki so bili pogosta tarča kritik propagandnih služb, saj jih te niso odobravale. Med gradivom italijanskih in nemških okupatorjev fotografij otroške motivike skoraj ni, podobno stanje odraža tudi gradivo protipartizanskih enot. Muzej hrani številčno najbogatejše gradivo partizanskih fotografov in predvsem tisti, ki so delovali v Fotosekciji Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) so večinoma ujeli tudi otroke v njihovem vsakdanjiku.

14. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije

20.1.2020

Na današnji dan pred tridesetimi leti se je v Beogradu začel 14. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ), ki ga je zaznamoval predčasen odhod slovenske delegacije Zveze komunistov.
Slednja je po smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita dosegla rekordno število članov, nato pa zaradi neuspešnega reševanja vsesplošne krize, nasprotujočih pogledov na prihodnost skupne države ter postopne demokratizacije slovenskega prostora začela izgubljati vpliv in članstvo.

Z odpovedjo svojemu monopolnemu položaju septembra 1989 in odhodom predstavnikov ZKS s 14. izrednega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije zaradi zavrnitve njihovih reformnih pobud januarja 1990 je spodbudila padec drugega jugoslovanskega stebra – Zveze komunistov Jugoslavije.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.