Igralci se maskirajo pred predstavo
dr. Miklavž Komelj
10.09.2020
dr. Miklavž Komelj
10.09.2020

Igralci se maskirajo pred predstavo

Igralci se maskirajo pred predstavo »Namišljenega bolnika«, Črnomelj, november 1944. Zbirka Tekoče gradivo, črno-bela fotografija, inv. št. Kultura 16 SNG.

Igralci se maskirajo pred predstavo »Namišljenega bolnika«, Črnomelj, november 1944 (inv. št. Kultura 16 SNG)

#razstava

#FOTOAPARATinVOJNA

Predstava Molièrovega Namišljenega bolnika je bila najambicioznejša uprizoritev Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, ki je tudi v izboru repertoarja zavestno poudarjalo moč in suverenost osvobodilnega gibanja, v katerem kultura in umetnost nista bili omejeni samo na propagando, ampak sta sodelovali pri vzpostavljanju novega umetnostnega sistema. Ta naj ne bi samo konkuriral umetnostnemu sistemu, ki je deloval v legalnih razmerah okupacije, ampak naj bi ga po kvaliteti tudi presegel. Verjetno je na izbor komedije vplivalo tudi dejstvo, da je isto komedijo v isti sezoni v svoj program uvrstilo tudi ljubljansko Državno gledališče, ki je legalno delovalo pod okupatorskimi oblastmi. Predstava s kostumi v baročnem slogu, sešitimi iz padalske svile, je bila ena najlepših manifestacij kreativnosti osvobodilnega gibanja. Obenem pa nas fotografija, ki prikazuje tovariški gledališki kolektiv, spomni na besede ravnatelja partizanskega gledališča, Filipa Kumbatoviča – Kalana, ki jih je 3. oktobra 1944 izrekel v svojem »Referatu o gledališkem delu« v Klubu slovenskih umetnikov v Črnomlju. Gledališče je videl kot prostor, kjer se morda najbolj jasno in neposredno uveljavlja geslo »kadri so vse«; v odrskem snovanju je namreč »vse zgrajeno ›na kadrih‹, na skupnosti, na solidarnem in tovariškem kolektivu«.[1] To, da je gledališki kolektiv mogoče videti kot prototip utopičnega revolucionarnega kolektiva, ni bila nova ideja; tako je na primer že Richard Wagner v popolni usklajenosti med sodelavci pri gledališki predstavi videl realizacijo anarhije kot utopičnega ideala.

Pripravil: dr. Miklavž Komelj


[1] Prim. Miklavž Komelj, Kako misliti partizansko umetnost?, Ljubljana 2009, str. 15.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.