Propagandna vloga vojne fotografije
Katarina Jurjavčič, dr. Monika Kokalj Kočevar, dr. Miklavž Komelj
13.10.2020
Katarina Jurjavčič, dr. Monika Kokalj Kočevar, dr. Miklavž Komelj
13.10.2020

Propagandna vloga vojne fotografije

»Slika je močno in učinkovito propagandno sredstvo, dobra slika vpliva močneje od kakšnega letaka, ker vpliva na gledalca neposredno in čim boljša je, tem močnejši je njen vpliv.« (O nalogah partizanskega fotoreporterja, sestanek fotoreporterjev črnomaljskega okrožja, 13. junij 1944)

Fotografiji je bila med drugo svetovno vojno namenjena pomembna propagandna vloga. Skrb za posredovanje fotografij javnosti so prevzele propagandne službe tako znotraj vojske kot tudi okupacijskih uprav in političnih organizacij. Prikazovanje moči vpletenih strani je dvigovalo moralo tako vojski kot civilnemu prebivalstvu, hkrati pa slabilo moč nasprotniku. Prek številnih manjših fotografskih razstav, postavljenih v izložbenih oknih, so se prebivalci informirali o dogajanju na bojiščih in zaledju. Fotografiji je bila določena vloga dokaznega gradiva.

Zmožnost fotografske kamere, da preobrazi stvarnost v nekaj lepega, izhaja iz njene sorazmerne šibkosti kot sredstva za sporočanje resnice – kar je v nasprotju s humanističnimi razlagami, ki fotografiji pripisujejo vse kaj drugega. Razlog, da je humanizem postal vladajoča ideologija ambicioznih poklicnih fotografov – in spodrinil formalistična opravičila za njihovo zasledovanje lepote – je v tem, da humanizem zakrinkava zmedo glede resnice in lepote, ki leži v temelju fotografskega prizadevanja. (Susan Sontag, O fotografiji, Ljubljana 2001, str. 107)

Dr. Miklavž Komelj je v katalogu razstave Fotoaparat in vojna je o vlogi fotografije razmišljal s temi besedami: »Ko razmišljamo o vlogi fotografije v vojni, vlogi, ki je nikakor ne moremo omejiti le na vojno fotografijo v najožjem smislu v smislu fotografiranja »ljudi, ki se pobijajo med seboj«, ampak moramo upoštevati tudi fotografijo življenja v zaledju in propagandno fotografijo v najširšem smislu, vidimo, kako prav ta zmožnost fotografije »da preobrazi stvarnost v nekaj lepega«, v vojni lahko igra zelo pomembno vlogo. Prav ta zmožnost ne pomeni nujno distanciranja od vojne, ampak lahko fotografijo v vojni spreminja v še posebej močno vojno sredstvo in propagandno orožje. V času druge svetovne vojne se je v našem prostoru do skrajnosti razplamtela propagandna vojna, ki je do skrajnosti izrabila vse resurse simbolne politike. Če primerjamo partizansko gibanje v Sloveniji s partizanskim gibanjem v drugih delih Jugoslavije, so imele v njem v Sloveniji ob vsej krvavosti dogajanj kljub vsemu sorazmerno manjšo vlogo neposredne vojaške operacije in toliko večjo vlogo simbolna politika. Ko torej preučujemo fotografije iz časa druge svetovne vojne na tem ozemlju, nam o dinamiki vojne še več od neposrednih podob vojaških operacij in trupel pove to, kako so v konflikt vpletene strani skušale uveljaviti vsaka svoje videnje sveta.«

Pripravili: Katarina Jurjavčič, dr. Monika Kokalj Kočevar, dr. Miklavž Komelj

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.