Volitve 8. aprila 1990
08.04.2020
08.04.2020

Nekaj drobcev prelomnega volivnega 8. aprila 1990

Plakati kandidatov za predsednika Predsedstva RS (Milan Kučan, Jože Pučnik, Ivan Kramberger).
Glasovnica s kandidati za predsednika Predsedstva RS

Volitev se je v  Izlakah  udeležil tudi takratni predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije dr. Janez Drnovšek, 8. 4. 1990.
Foto: Nace Bizilj

Predsedniški kandidat Marko Demšar na volišču, 8. 4. 1990, Ljubljana.. Foto: Tone Stojko

Kmalu po zaključku obiska  avstrijskega kanclerja dr. Franza Vranitzk-ega pri  predsedniku zveznega (jugoslovanskega) Izvršnega sveta  Anteju Markoviću v Beogradu  in neuspelem koncertu angleške skupine Motörhead zaradi slabega (zdravstvenega) stanja dveh njenih članov v ljubljanskem Tivoliji, se je zgodila nedelja,  8. april 1990.

V Sloveniji  se je po intenzivni volilni kampanji  odvil prvi krog volitev, ki so bile prvič po  nekaj desetletjih večstrankarske, demokratične in tajne. Izbiralo se je predsednika in člane predsedstva Republike Slovenije ter poslance v dva zbora skupščine (Družbenopolitični zbor in Zbor občin).V stare organe oblasti so bili voljeni predstavniki tako nekadanjih družbenopolitičnih organizacij kot novonastalih strank.

8. aprila 1990  ob 7.00 se je odprlo 4135 volišč po vsej Sloveniji. Od skoraj milijona in pol volilnih upravičencev se jih je volitev udeležilo  83,5 %.

Decembra 1989 sprejeta nova volilna zakonodaja je nekoliko spremenila dotedanji potek volitev. Volilvce so  večinoma pričakale enake volilne skrinjice kot doslej, z grbom Socialistične republike Slovenije, a vsebina s katero so se polnile je bila povsem drugačna. Ker je bil volilni sistem precej zapleten je bilo podrobna navodila najti v medijih, volivci pa so se za pomoč lahko obrnili tudi na člane volilnih odborov.

Volivci so 8. aprila 1990 prejeli štiri glasovnice.

Glasovnici za predsednika predsedstva in člane predsedstva sta bili razmeroma enostavni.

Na prvi je bilo potrebno obkrožiti eno od štirih, z žrebom po vrsti razvrščenih imen kandidatov za predsednika Predsedstva. V drugi krog 22. aprila sta se uvrstila Milan Kučan in Jože Pučnik.

Glasovnici za predsednika predsedstva in člane predsedstva sta bili razmeroma enostavni. Na prvi je bilo potrebno obkrožiti eno od štirih, z žrebom po vrsti razvrščenih imen kandidatov za predsednika Predsedstva. V drugi krog 22. aprila sta se uvrstila Milan Kučan in Jože Pučnik.

Na glasovnici za člane predsedstva  je bilo 12 imen – kandidatov za člana predsedstva. Volilec je lahko obkrožil štiri. Izvoljeni so bili prvi trije na glasovnici (Ciril Zlobec,  Dušan Plut in Matjaž Kmecel) ter kandidat  pod številko  8 -  predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman.

Glasovnica s kandidati zbora občin je, odvisno od občine, ponujala od dva do štiri kandidate. Volivec je lahko obkrožil le enega  – za osemdeset mest v Zboru občin. Najbolj zapletena je bila glasovnica za volitve v skupščinski Družbeno politični zbor. Na njej je bilo od 10 do 16 list z različnim številom kandidatov. Na glasovnici je bilo navedeno, koliko delegatov si lahko največ obkrožil oz. koliko jih je  bilo potrebno izvoliti v določeni volilni enoti. Volivec  je lahko izbral  eno stranko ali pa se je odločal med več strankami in obkrožil posamezne kandidate na listah. Zaradi velikosti glasovnic za DPZ, ki so jih nekateri volivci zamenjali za razglas, je na nekaterih voliščih zmanjkalo celo volivnih skrinjic. 

Za prve demokratične in večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni  je bilo tudi izjemno medijsko zanimanje, tako domačih kot tujih novinarjev. V velikem številu so  se udeležili  tiskovne konference Republiške volilne komisije v Skupščini RS, kjer jim je Emil Tomc, predsednik republiške volilne komisije predstavil značilnosti nove volivne zakonodaje. Volilna nedelja je bila sicer vremensko kisla toda ljudje so množično prihajali na volišča. Med njim se je znašla tudi  delegacija kongresa ZDA, ki si je tako kot predstavniki nekaterih strank in kandidatov, ogledala  potek volitev.

Tajnost volitev je ponekod povzročila pravo gnečo. Najrazličnejše pregrade, ki so volivcu omogočale volilno »intimo«, so volišče omejilo na določeno število ljudi in nekateri so zato celo stali zunaj na dežju.

Za pomanjkanje kabin in različnih pregrad na voliščih  pa so se  našle izvirne rešitve.  Ponekod se je volilo v občinskih sobah, v Velikih Laščah pa so kar  iz kulis ene od iger domačega kulturnega društva naredili še pet kabin. Namesto prejšnjih štirih je sedaj lahko istočasno volilo 9 ljudi.

Čeprav se je volivna nedelja uradno končala ob 19.00 so na voliščih, kjer je bilo volivcev (pre)več, volitve podaljšali tudi za uro ali dve. Prav nasprotno se je dogajalo v manjših krajevnih skupnostih, kjer so 100 % volivno udeležbo dosegli že v dopoldanskih urah.
Večer se je zaključil v osrednjem tiskovnem centru v ljubljanskem Cankarjevem domu,  kamor so kmalu po začetku objavljanja prvih delnih in neuradnih volitev prišli tudi predsedniški kandidati.

Aprilske volitve leta 1990  so se nadaljevale 12. in zaključile 22., ko je Slovenija dobila tudi novega predsednika Predsedstva Republike Slovenije.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.