Lonček iz taborišča Ravensbrück

JANUAR

Novembra 2005 je Generalna skupščina OZN sprejela resolucijo, s katero je razglasila 27. januar kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. V tem duhu smo obarvali tudi naš tokratni predmet meseca: lonček taboriščnice iz koncentracijskega taborišča Ravensbrück.

Žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück je bilo zgrajeno maja 1939 v bližini Fürstenberga, približno osemdeset kilometrov od Berlina. Nedaleč stran sta nastala še taborišče za mladoletnice- Uckermark in manjše moško taborišče. Komandant matičnega taborišča je bil do avgusta 1942 stotnik SS Max Koegel in od poletja 1942 do konca vojne stotnik Fritz Suhren. Taborišče je postalo tudi center za urjenje esesovskih paznic. Prve nenemške jetnice so bile Poljakinje in Čehinje, v taborišču pa so bile taboriščnice štirideset različnih narodnosti. Prva Slovenka je prišla v taborišče septembra 1941.Od okoli 2300 Slovenk, se jih dvesto ni vrnilo domov. Do jeseni 1941 so delale taboriščnice v samem taborišču, postavljale nove barake, prekopavale in ravnale zemljišča, gradile in tlakovale ceste, z leti pa je KT Ravensbrück prerasel v velik obrat z osmimi delovnimi odseki, ki so obsegali tudi oboroževalne obrate. Poleti 1944 je bilo matičnemu taborišču podrejenih 33 zunanjih taborišč. Število taboriščnic je doseglo ob koncu vojne več deset tisoč, skozi taborišče pa je šlo okoli 132.000 taboriščnic. Večina nenemških jetnic so bile politične zapornice. Pogosto so taboriščnice pošiljali tudi v druga taborišča, največ v KT Bergen Belsen in KT Mauthausen. Pred koncem vojne je uspelo Rdečemu križu odpeljati iz taborišča več skupin Francozinj, Dank, Norvežank, Poljakinj, Belgijk in Nizozemk. 27. in 28. aprila 1945 so morale jetnice pod stražo esesovcev in paznic taborišče zapustiti, nekaj tisoč taboriščnic, ki so bile v bolnišničnem delu pa je ostalo. 30. aprila 1945 so prišle v taborišče prve sovjetske izvidnice, 1. maja pa je taborišče prevzela sovjetska vojska.

Taboriščnice so esesovci in paznice pred uničenjem kot suženjsko delovno silo z delom izkoriščali in trpinčili. Ob stradanju in težkem delu jih je mnogo kmalu umrlo. Že proti koncu leta 1943 je bila hrana vedno slabša. Za zajtrk so dobile jetnice le lonček grenkega črnega kavinega nadomestka in po 200g kruha za ves dan.

Lonček je uporabljala v KT Ravensbrück Marija Strnad roj. Petrovčič iz Vzdenca pri Horjulu, pri nas pa nosi inventarno številko 1948.

Predmet meseca

Dnevnik fotoreporterja Marjana Cigliča

Dnevnik fotoreporterja Marjana Cigliča

Marjan Ciglič, markantni Dnevnikov fotoreporter, je ustvaril izjemen fotografski opus, ki je danes eden od najbogatejših in nepogrešljivih fondov …
Več
Spominska knjiga iz Afrike

Spominska knjiga iz Afrike

Spominska knjiga z naslovom Prof. Ivanu Rudolfu v zahvalo je nastala decembra 1942 v britanskem taborišču za vojne ujetnike …
Več

Loading...

X