Izza zidov: 1989–2019

Začasna državna meja med Jugoslavijo in Italijo – postavljanje mejne table v Lokvi, september 1947, foto: Edi Šelhaus, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Trideset let po padcu berlinskega zidu je jasno, da procesi demokratizacije in združevanja Evrope, napovedani v zgodovinskem letu 1989, niso uspeli doseči svojih ciljev. Čeprav je bilo porušenih veliko realnih in simboličnih zidov, so se namesto njih dvignili novi in nekateri še vedno globoko vznemirjajo našo družbo.

Muzej novejše zgodovine Slovenije je v sodelovanju z založbo Beletrina, multimedijskim portalom RTV Slo, Spomenikom berlinskemu zidu (Stiftung Berliner Mauer) iz Berlina, Zgodovinskim muzejem Bosne in Hercegovine (Historijski muzej BIH) iz Sarajeva in zavodom  47/04 iz Gorice osnoval mednarodni projekt Izza zidov: 1989–2019, namenjen pogovoru in zbiranju spominov o  deljenih evropskih mestih. Poseben poudarek je podan individualnemu spominu ter ohranjanju družinskih zgodb v razdeljenih urbanih okoljih. Na primerih Berlina, Sarajeva in obeh Goric je projekt usmerjen  v iskanje zgodb o doživljanju mej v mestih ter kako slednje vplivajo na odnose med prebivalci danes.

Zgodovinski dogodek združitve Berlina je zaznamovalo upanje za novo združitev povojno deljene Evrope in uničenje t.i. železne zavese, ki jo je leta 1946 Churchill v svojem znamenitem govoru potegnil čez tedanjo celino. Trideset let po padcu zidu pa je jasno, da procesi demokratizacije in združevanja Evrope, ki so bili oznanjeni v zgodovinskem letu 1989, niso v celoti dosegli svojih ciljev. Čeprav je padlo mnogo zidov, so namesto njih zrasli novi in nekateri še vedno globoko vznemirjajo našo družbo. Medtem ko so se razdeljene nemške družine v Berlinu pred tridesetimi leti ponovno objemale, so politična nesoglasja in državljanska vojna v Jugoslaviji le nekaj let kasneje razdelili mesto in prebivalce Sarajeva.  Gorica in Nova Gorica, v medijih velikokrat označeni kot »Naš mali Berlin«, sta ob vstopu Slovenije v EU maja 2004 oznanjali novo zgodovino območja ter združeno pot obeh mest  v združeni Evropi. Petnajst let kasneje se zdi, da mesti še vedno iščeta priložnosti sodelovanja in ohranjanja (ločenih) identitet prostora.

Vprašanje, ali so meje in zidovi med deljenimi prostori kdaj resnično padli in v kakšna je njihova dediščina danes, postavlja izhodišče projekta Izza zidov: 1989–2019.  Politične, ideološke, nacionalne, etnične (…) ločitve so v Evropi ustvarjale zidove ter risale meje, v imenu politik, ki niso upoštevale ne danosti urbanih prostorov in ne družbenih interakcij med družinami, svojci, prijatelji. Takšne meje so se zasidrale v dojemanje drugega kot drugačnega in mestu tujega. Obdobjem zaostritev so sledila obdobja združevanj, ki niso nikoli dosegla željenih sprav.

Z namenom odkrivanja in povezovanja spominov na padle zidove, je MMC RTV Slovenija skupaj s partnerji začel z akcijo zbiranja spominov na meje posebno spletno mesto.

Projekt združuje partnerje iz Bosne in Hercegovine, Italije, Nemčije in Slovenije, da bi skozi problematiko zidov odseval zapuščino treh mest, poudaril nacionalne posebnosti in odkril skupno evropsko vrednost. Poglobljena zgodovinska razmišljanja bodo predstavljena na OKROGLIH MIZAH in DELAVNICAH; ARHIV SPOMINA bo spodbudil aktivno sodelovanje civilne družbe, medtem ko bo SPLETNI FOTO NATEČAJ aktiviral mlade, da bodo izzvali zidove nestrpnosti, stereotipov in sovraštva. Zbrani material bo prikazan v KNJIGI in na MEDNARODNI POTUJOČI RAZSTAVI.

Projekt je podprt s programom Evropa za državljane: Evropski spomin.

X