Muzejske zbirke

Zbiranje muzejskih predmetov in ustvarjanje muzejskih zbirk se je začelo že med drugo svetovno vojno, zlasti pod okriljem partizanskega Znanstvenega inštituta. V prvih letih po vojni je v Muzeju delovala posebna terenska skupina z nalogo načrtnega zbiranja muzejskega gradiva, pomembnega za slovensko zgodovino. Pozneje so nalogo zbiranja prevzeli strokovni sodelavci Muzeja, ki so v skladu z muzejskim poslanstvom dopolnjevali zbirke in dokumentacijo o predmetih. Fond muzealij se je posebej bogatil z zbiranjem gradiva ob pripravi stalnih in občasnih razstav, ob načrtnem spremljanju pomembnih dogodkov in z menjavo gradiva s sorodnimi ustanovami. Muzejske zbirke so bile prvotno vezane predvsem na vojno in vojaško gradivo, sčasoma pa so v depoje in pozneje tudi na razstave, vse bolj prihajali tudi predmeti civilnega izvora iz vseh obdobij 20. stoletja. Razmerje med enimi in drugimi se je z leti bistveno spremenilo, pri posameznih zvrsteh predvsem v korist civilnih zbirk (najbolj pri fotografskem gradivu, numizmatični, tekstilni in faleristični zbirki). V zbiralno politiko muzeja je bila vključena prva svetovna vojna in zbirke vezane na obdobje od slovenske osamosvojitve do današnjih dni. Nastajajo tudi nove zbirke, med katerimi je potrebno omeniti zbirko ustnih virov, ki zajema avdio in video pričevanja iz 20. stoletja. Izredno obsežne so fotografske zbirke, ki zajemajo okrog 2.000.000 originalnih posnetkov, s čimer je Muzej novejše zgodovine Slovenije, ustanova z največ fotografskega gradiva za 20. stoletje v Sloveniji. Danes tako hranimo v naših depojih številno gradivo, brez katerega je nemogoče raziskovanje in spoznavanje slovenske preteklosti zadnjega stoletja.

Likovna zbirka

Specializirana zbirka likovnih del MNZS ponazarja boj delavskega razreda za socialne pravice v obdobju med obema vojnama (t. i. socialnokritična umetnost), življenje med drugo svetovno vojno – med narodnoosvobodilnim bojem, v taboriščih, zaporih in izgnanstvu – in povojna prizadevanja za obnovo porušene domovine ter povojnih družbenih sprememb. S svojim osrednjim delom, risbami in grafikami slovenskih umetnikov partizanov in umetnikov iz taborišč in zaporov, je enkratna ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Pomemben del zbirke so tudi grafike in risbe socialnokritične umetnosti in risbe iz prvih povojnih let.

Največ likovnih del iz zbirke ima poleg nacionalne tudi izjemno dokumentarno vrednost. Ti likovni dokumenti zajemajo vse plasti partizanskega življenja in boja, od podob borcev in komandantov, ranjencev, prizorišč bojev, partizanskih bolnišnic, tiskarn do opisov okupatorjevih zločinov, ropanj, požigov. Dela slovenskih umetnikov iz taborišč in zaporov odkrivajo podobe za svobodo oropanega človeka v okolju grozljivega inventarja fašističnih in nacističnih tovarn smrti. Vključitev del socialno-kritične umetnosti predvojnega obdobja v zbirko je vodilo načelo o povezanosti partizanskega likovnega ustvarjanja s predvojnimi prizadevanji, da umetnost stopi v širši prostor družbenih in socialnih razmerij predvojnega časa. Zbirka vsebuje tudi druga pomembna dela, ki ne sodijo v zgoraj omenjene tematske sklope, kot tudi nekaj del tujih avtorjev.

Zbirka obsega 16.285 likovnih del in se deli na podzbirke risb, grafik, kipov in slik.

 

Zbirka orožja

V zbirki orožja, ki je ena od naših temeljnih zbirk, hranimo strelno ognjeno orožje in hladno orožje iz obdobja druge polovice devetnajstega stoletja do danes. V njej je nekaj nad tisoč kosov orožja in je tako najštevilčnejša in najraznovrstnejša tovrstna zbirka v Sloveniji.

 

Zbirka vojaške opreme

Vsebinsko in številčno bogata zbirka omogoča kvaliteten vpogled v razvoj vojaške opreme, zgodovino vojn in vojskovanja v 20. stoletju ter posamezne redke predmete, med katerimi prevladujejo izdelki iz obeh svetovnih vojn. Osnovne in najštevilnejše skupine predmetov v zbirki vojaške opreme so: čelade, opasači, pasne spone, vojaške in častniške torbice, šotorska krila, telečnjaki in nahrbtniki, torbice za strelivo, torbice za daljnoglede in še več.

 

Zbirka razglednic

V zbirki hranimo preko 2000 razglednic iz obdobja prve svetovne vojne. Največji del fonda predstavljajo razglednice, ki so vsebinsko vezane na pomorsko tematiko, avstro-ogrsko propagando in različne prizore iz vojaškega življenja. Med njimi so pomembne skupine razglednic, vezane na soško fronto oziroma slovensko ozemlje in serijo Vojska v slikah, ki so jo risali Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Anton Koželj in drugi slovenski slikarji.  Iz poznejših obdobij velja omeniti plebiscitne razglednice, panorame slovenskih krajev iz obdobja pred drugo svetovno vojno, skupine razglednic in voščilnic z motivi narodnega izročila Maksima Gasparija ter nemško in italijansko propagando iz druge svetovne vojne. Iz obdobja po drugi svetovni vojni hranimo kot del fotografske zbirke tudi večjo skupino panoramskih razglednic, narejenih na podlagi fotografij slovenskih krajev.

 

Tekstilna zbirka

Predmete, ki so po namembnosti ali po izvoru zelo heterogeni, povezuje osnovni material – tkanina. Zbirko delimo na gledališke obleke, marionete, taboriščne obleke, uniforme.

Taboriščne obleke

V Muzeju hranimo večje število moških in ženskih oblek iz nemških koncentracijskih taborišč. Največ ohranjenih kompletov je iz Dachaua in Ravensbrücka. Izdelana so iz raševinastega progastega blaga temno modre in sive barve. Moško so sestavljale hlače, bluza in kapa/baretka, žensko pa obleka, spodnje hlačke in kapa, za zimski čas pa tudi plašč.

Uniforme

Uniforme niso samo sestavni, ampak tudi najstarejši in najštevilčnejši del tekstilne zbirke.Vojaške uniforme delimo glede na izvor na jugoslovanske, partizanske, zavezniške, okupatorske in kolaboracionistične ter uniforme drugih vojska. Ostale uniforme delimo po poklicih, ki so jih opravljali njihovi uporabniki ali pa po pripadnosti določeni uniformirani organizaciji. Od ostalih uniform prav tako prevladujejo uniforme in deli uniform miličnikov, carinikov, železničarjev, gasilcev in ostalih »civilnih uniformirancev« iz obdobja druge Jugoslavije. Iz obdobja med in pred drugo svetovno vojno imamo takih uniform seveda manj.

 

Numizmatična zbirka

Zbirka bankovcev in kovancev je nastala z odkupi, darili posameznikov in zbiranjem na terenu. Največ bankovcev in kovancev je iz rednega plačilnega prometa na slovenskem ozemlju od začetkov 20. stoletja do današnjih dni. To so: avstro-ogrske krone, dinarji Kraljevine Srbije in Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev – Jugoslavije, okupacijski denar (nemške marke, italijanske lire, hrvaške kune), dinarji FLRJ in SFRJ, plačilna sredstva Republike Slovenije in pestra zbirka bankovcev in kovancev raznih držav. Hranimo tudi izbor nadomestnih plačilnih sredstev (obveznice, delnice, bone, čeki).

Najpomembnejši del zbirke predstavljajo plačilna sredstva ter vse druge oblike plačevanja blaga in storitev iz druge svetovne vojne v Sloveniji (1941–1945) – t.i.  partizanska plačilna sredstva. To so obveznice, plačilni boni, priznanice in ročno pisana potrdila o plačilu blaga in storitev na osvobojenem ozemlju. Zbirko dopolnjujejo študije, skice in osnutki slikarjev in arhitektov, ki so sodelovali pri njihovi izdelavi. Za predstavitev poteka izdelave partizanskih plačilnih sredstev so pomembni ohranjeni klišeji, lesorezi, stereotipi in matrice.

 

Zbirka odlikovanj in medalj

Zbirko delimo na rede in medalje ter znake. Tematsko zbirko delimo na odlikovanja Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije, rede in medalje, ki so bili podeljeni v času NOB, zbirko odlikovanj FLRJ in SFRJ, zbirko spominskih medalj in znakov partizanskih enot in služb ter pomembnejših dogodkov iz NOB, podeljenih ob obletnicah ali spominskih srečanjih. Obsežna je tudi zbirka tujih odlikovanj. Posebnost odlikovanj iz NOB so primeri partizanskih odlikovanj (znak hrabrosti, red slovenske osvobodilne zastave in red partizanske zvezde), ki niso bila nikoli podeljena.

Zbirka se je povečala ob pripravi stalne razstave, konec 20. stoletja. V muzejskih depojih danes hranimo tudi najvišja državna in tuja odlikovanja pomembnih slovenskih politikov iz obdobja socialistične Jugoslavije 1945-1991, Josipa Rusa, Staneta Kavčiča, Ivana Novaka Očka, Mihe Marinka, Vide Tomšič, dr. Franca Novaka ter Sergeja Kraigherja in Lidije Šentjurc.

 

Zbirka značk, znakov in plaket

Značke in znaki so dolga leta prihajale v Muzej kot posamezni predmeti v sklopu drugega gradiva. Večje število smo jih pridobili šele v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja z organiziranimi prevzemi mladinskega gradiva, za resničen začetek zbirke pa štejemo priprave na tematsko razstavo “Mladinske delovne akcije 1945–1948” leta 1983.

Zbirka danes šteje cca 12.000 predmetov. Časovno pokriva obdobje od začetka dvajsetega stoletja do današnjih dni, teritorialno pa predvsem današnji obseg Republike Slovenije. Tematsko je razdeljena na naslednje sklope:

  • prva svetovna vojna
  • društva
  • družbeno politične organizacije, stranke
  • manifestacije, demonstracije
  • spominska zborovanja in srečanja
  • športne in kulturne prireditve
  • gospodarske organizacije, izdelki
  • prostovoljne delovne akcije
  • razno

Prevladujejo značke in znaki iz obdobja po letu 1945. Takoj po drugi svetovni vojni so po sovjetskem vzoru množično podeljevali značke in znake, njihovo izdajanje in zbiranje pa je bila prava manija tudi v sedemdesetih letih.

 

Filatelistična zbirka

Filatelistična zbirka je najmlajša zbirka Muzeja, omejena na ozemlje današnje Republike Slovenije in državne tvorbe, v sestavu katerih je bila od začetka dvajsetega stoletja do osamosvojitve.

Njeni začetki sodijo v čas priprav tematske razstave “Življenje na listkih” leta 1991. Takrat smo pridobili velik del t. i. Slovenike (časovno omejene na obdobje ljudske/socialistične Jugoslavije 1945–1990) ter začeli sprotno zbirati vse tovrstno gradivo o samostojni Republiki Sloveniji. Pošta Slovenije nam ljubeznivo prispeva vse tekoče izdaje, z darili in posameznimi odkupi pa izpopolnjujemo zbirko za nazaj.

Zbirka obsega čiste in žigosane znamke (redne, priložnostne, porto, doplačilne, letalske, časopisne, ekspresne, vojaške …), ovitke prvega dne in priložnostne ovitke, reklamne lističe, ovitke brez znamke, maksimum karte in celote, nekaj osnutkov za znamke, pa tudi večje število telefonskih kartic Republike Slovenije.

 

Zbirka osebnih predmetov in dokumentov

Največji del zbirke je muzej pridobil ob tematskih razstavah. Posamezniki so muzeju darovali zelo raznovrstno gradivo. Najštevilčnejša je zbirka osebnih dokumentov in listin. V njej so shranjena pisma, dnevniki, legitimacije, izkaznice, spričevala, osebne listine in dokumenti. V zbirki se nahaja tudi klasično arhivsko gradivo (poročila, zapisniki, razni seznami, računi podjetij ipd.).

Najpomembnejši del gradiva je muzej pridobil v času priprav na razstavo Okupatorjevi zapori in taborišča. Poleg osebnih listin in dokumentov, ki so jih ohranili slovenski taboriščniki med drugo svetovno vojno, so pomembne vpisne knjige sodnih zaporov v Ljubljani 1943–1945, v Radovljici 1941–1944, personalni listi iz kaznilnice v Begunjah, kartoteke aretiranih oseb v Ljubljani 1942–1943 ter seznami transportov v taborišče Dachau 1942–1945. Omeniti moramo tudi knjigo umrlih internirancev na otoku Rabu. Ti podatki so dosegljivi v elektronski obliki. Zbirko dopolnjujejo ohranjeni osebni predmeti in izdelki taboriščnikov iz italijanskih in nemških taborišč ter zaporov in drugih oblik okupatorjevega nasilja.

Poseben sklop obsega gradivo, zbrano ob razstavi Partizanski oder in kultura v NOB. Zbrana so bila dramska besedila, pesmi, partiture skladateljev partizanskih pesmi. Pomemben je arhiv ljudske oblasti, partizanske sanitete, kurirjev in dejavnosti vojaško političnih organizacij med drugo svetovno vojno v Sloveniji. V zbirki hranimo tudi knjigo med prvo svetovno vojno  pokopanih vojakov  na ljubljanskih Žalah.

 

Zbirka osebnih predmetov in dokumentov

Največji del zbirke je muzej pridobil ob tematskih razstavah. Posamezniki so muzeju darovali zelo raznovrstno gradivo. Najštevilčnejša je zbirka osebnih dokumentov in listin. V njej so shranjena pisma, dnevniki, legitimacije, izkaznice, spričevala, osebne listine in dokumenti. V zbirki se nahaja tudi klasično arhivsko gradivo (poročila, zapisniki, razni seznami, računi podjetij ipd.).

Najpomembnejši del gradiva je muzej pridobil v času priprav na razstavo Okupatorjevi zapori in taborišča. Poleg osebnih listin in dokumentov, ki so jih ohranili slovenski taboriščniki med drugo svetovno vojno, so pomembne vpisne knjige sodnih zaporov v Ljubljani 1943–1945, v Radovljici 1941–1944, personalni listi iz kaznilnice v Begunjah, kartoteke aretiranih oseb v Ljubljani 1942–1943 ter seznami transportov v taborišče Dachau 1942–1945. Omeniti moramo tudi knjigo umrlih internirancev na otoku Rabu. Ti podatki so dosegljivi v elektronski obliki. Zbirko dopolnjujejo ohranjeni osebni predmeti in izdelki taboriščnikov iz italijanskih in nemških taborišč ter zaporov in drugih oblik okupatorjevega nasilja.

Poseben sklop obsega gradivo, zbrano ob razstavi Partizanski oder in kultura v NOB. Zbrana so bila dramska besedila, pesmi, partiture skladateljev partizanskih pesmi. Pomemben je arhiv ljudske oblasti, partizanske sanitete, kurirjev in dejavnosti vojaško političnih organizacij med drugo svetovno vojno v Sloveniji. V zbirki hranimo tudi knjigo med prvo svetovno vojno  pokopanih vojakov  na ljubljanskih Žalah.

 

Zbirke 2. svetovne vojne

TEHNIKE IN TISKARNE

Zbirka obsega 284 predmetov. Glavni del predstavljajo klišeji iz različnih tiskarn.

Gradivo delimo na:

  • predmete iz tehnik in tiskarn v Ljubljani (iz Tomšičeve tiskarne je ohranjenih 40 klišejev, iz Cinkografije 78 klišejev za ponarejanje italijanskih dokumentov, 92 propagandnih klišejev za opremljanje ilegalnega tiska ter 9 propagandnih gesel in 21 žigov partizanskih enot. Iz te tehnike se je ohranil tudi žig s premakljivimi številkami za datume. Iz ciklostilnih tehnik sta se ohranila dva kompletna ročna ciklostila, 14 delov teh strojčkov, šest rotacijskih strojev, barve in trije valjarčki. V muzeju sta ohranjeni tudi mreža in štanca za perforiranje mreže ciklostila, izdelek po načrtih Ignaca in Jožeta Gregorača. Iz Sitarjeve delavnice se je ohranil kos Pirellijeve gume, ki so jo uporabljali za izrezovanje pečatov. Ohranjenih je tudi pet otroških tiskarnic za tiskanje gesel. Posebno skupino predstavljajo klišeji, izrezani iz radirk, lesa, blaga ali kovine, ki so jih izdelovali mladinci posamezniki in skupine)
  • predmete iz tehnik in tiskarn iz Kočevskega Roga (iz Partizanske tiskarne je ohranjenih skupno največ predmetov: brzotiskalni stroj, 21 lesenih regalov, črkostavno orodje, orodje za popravljanje strojev, peč, klišeji s podobami vodilnih osebnosti in tudi kliše Slovenska čitanka, ki so jo tiskali za potrebe osnovnih šol na osvobojenem ozemlju)
  • primorske, štajerske in gorenjske tiskarne (iz tehnike Trilof je npr. ohranjen stroj lastne konstrukcije, iz pokrajinske tehnike v Tržiškem grabnu pa blazinica za žige, tuba s črno barvo, držaj za žig in steklen kozarec)

PARTIZANSKE DELAVNICE

Zbirka obsega 1360 predmetov iz delavnic na področju Dolenjske in Bele krajine. Gradivo delimo na muzealije v okviru:

  • radio-elektro delavnic
  • kovinarskih delavnic (mehanične, kovaške, ključavničarske, kleparske, orožarske in livarne); v tej podskupini prevladujejo partizansko orodje, žeblji, posoda, žlice, glavniki itd.
  • usnjarskih, čevljarskih in sedlarskih delavnic; v podzbirki je veliko polizdelkov, jermenov, pasov, tovornih sedel itd.
  • tekstilnih delavnic (krojaške, šiviljske, prikrojevalnice perila, pletilnice in vrvarne); najpogostejši izdelki oz. muzealije so rjuhe, spodnje perilo, prti, predpasniki, odeje, nogavice, iz vrvarne hranimo tudi metle, iz pletilskih delavnic pa tudi dva stroja
  • delavnic za predelavo lesa (mizarske, kolarske, ščetkarne in ortopedske delavnice); predmeti v podzbirki so npr. šatulje, kolarsko šestilo, ročaji za orodje, smuči idr. – ortopedske delavnice so izdelovale opornice za poškodovane ude, vložke za čevlje, proteze, nosila
  • milarn, ki so izdelovale so sveče, mast za čevlje in milo.

Pin It on Pinterest